15. septembra je minilo eno leto od zloma investicijske banke Lehman Brothers. Delniški trgi se ob neslavni obletnici niso ustavili in so nadaljevali rast. Foto: Reuters
15. septembra je minilo eno leto od zloma investicijske banke Lehman Brothers. Delniški trgi se ob neslavni obletnici niso ustavili in so nadaljevali rast. Foto: Reuters
Če je še pred kratkim veljalo prepričanje, da bo ameriška centralna banka tudi v letu 2010 obresti pustila pri ničelni stopnji, zdaj nekateri analitiki napovedujejo, da bo jeseni začela višati obresti. Sicer pa je ta teden zaznamoval tudi predsednik Feda Ben Bernanke, ki je v torek potrdil, da je recesija verjetno končana. Foto: EPA

Kolumnist Financial Timesa Niall Ferguson razmišlja takole: Če bi rešili Lehman, ne bi bilo posojilnega krča, prav tako ne tako ostre recesije. Newyorški delniški indeks S&P 500 ne bi zdrsnil na 682 točk, ampak bi bil zdaj pri okrog 1.500 točkah. Demokrati ne bi zmagali na volitvah in v Beli hiši bi bil John McCain, saj je bila poleti predsedniška bitka še zelo izenačena. Navsezadnje bi bil verjetno celo Michael Jackson še živ, saj se mu ne bi bilo treba mučiti s 50 koncerti v Londonu, s čimer bi mu bil prihranjen ves stres in ne bi jemal toliko pomirjeval.

Bo Fed čez eno leto začel višati obresti?
Medtem ko se je svet spominjal prve obletnice "finančnega 11. septembra", so delniški trgi nadaljevali svoj vzpon, ki se je začel pred pol leta, saj se krepi optimizem glede gospodarskega okrevanja. Analitiki pri Barclaysu so napovedali, da bo rast ameriškega BDP-ja v zadnjem letošnjem četrtletu štiriodstotna, v prvem četrtletju leta 2010 pa petodstotna. Zvezne rezerve naj bi bile septembra 2010 prisiljene začeti zaostrovati denarno politiko. Dow Jones (9.820 točk) se je v petek zvišal devetič v zadnjih enajstih dneh in v vsem tednu pridobil 2,24 odstotka.

Za evro že 1,47 dolarja
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.006 točk), ki je med tednom prvič po 11 mesecih presegel mejo 1.000 točk, se je v zadnjem tednu povzpel za 1,3 odstotka. V petek sicer ni nadaljeval tridnevnega pozitivnega niza, čeprav so analitiki pri Goldman Sachsu zvišali ciljno ceno nekaterih bančnih delnic. Cene nafte so bile na začetku tedna pod 70 dolarji, sledila pa je petodstotna rast. V petek je bilo mogoče opaziti pobiranje dobičkov. Končna cena: 72,04 dolarja. Črno zlato je zadnje čase pod vplivom ugibanj, kako močno bo gospodarsko okrevanje, in pod vplivom slabljenja ameriške valute. Za evro je treba plačati 1,47 dolarja.

Dow Jones9.820
Nasdaq2.132
DAX305.703
FTSE1005.172
FTSEurofirst 3001.006
Nikkei10.370
EUR/USD 1,4705
USD/JPY91,36
EUR/CHF1,5147
Lahka nafta72,04 USD
Zlato 1.010 USD
Euribor, 6-mesečni 1,035 %

Promet višji, a še vedno nizek
Tudi na Ljubljanski borzi je vedno več optimizma, ki ga spremlja višji promet. Slovenski borzni indeks se je na tedenski ravni okrepil za tri odstotke, na 4.385 točk. "Kljub nekoliko povečanem obsegu prometa se na trgu še vedno pozna odsotnost vlagateljev," je pojasnil Jani Javornik iz GBD-ja "Negativno dogajanje glede Istrabenza, Mure in Gorenja nekako odbija investitorje," je odsotnost rasti delniških tečajev na slovenskem borznem trgu opisal Javornik.

Delavski upor, delnice pa navzgor
Najprometnejša Krka (promet je v petek spet dosegel milijon evrov) ne sledi rasti trga. Njen enotni tečaj se je v petih dneh povzpel le za 0,18 odstotka, na 72,59 evra. Nenavadno je, da je med zmagovalci zadnjega tedna Gorenje. Delnice so se podražile za osem odstotkov, čeprav so delavci v torek za dva dni prekinili proizvodnjo in podjetju povzročili za štiri milijone evrov škode. Na besede ekonomistov in centralnih bankirjev, da je recesija verjetno končana, bi imeli nižji sloji prebivalstva, ki se morajo preživeti s 400 evri na mesec, gotovo veliko povedati.