Neuradno je slišati, da finančni minister Dušan Mramor ni zadovoljen z upravo Janka Medje, ker NLB tudi leto dni po 1,5-milijardni dokapitalizaciji še vedno ne kreditira gospodarstva. Prav nasprotno, obseg posojil je v prvih devetih mesecih lani celo nekoliko upadel. Obseg slabih posojil pa se kljub napovedim še ni zmanjšal.

Popoldne je sicer zasedal nadzorni svet NLB-ja, ki je po decembrskem odstopu enega izmed članov še vedno nepopoln. Nadzorniki so se seznanili s poslovnimi rezultati banke za lansko leto, ti pa so po prvih informacijah pozitivni in presegajo napovedi. Prvič po šestih letih izgub ima NLB namreč dobiček. Nadzorniki so se seznanili tudi s postopkom nominacijske komisije, ki išče tri kandidate za nove nadzornike.
SDH ne bi širil nadzornega sveta
Znano je, da je decembra lani odstopil eden izmed dosedanjih nadzornikov, na prejšnji seji pa so nadzorniki predlagali še, da se svet poveča za dva člana. Za to bo moral holding spremeniti statut banke, čemur pa po naših informacijah tam niso naklonjeni. Že danes ima NLB namreč več nadzornikov kot druge domače banke, iskanje teh pa očitno ni prav lahka naloga.

Vlada prav tako želi že prihodnji teden obravnavati sveženj zaupnih osmih dokumentov, ki bodo spremenili delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank. Ti so usmerjeni v strategijo upravljanja naložb, podaljšanje delovanja slabe banke do leta 2022, znižanje prejemkov direktorjev, neuradno pa naj bi sledile tudi menjave vodilnih. Z morebitno zamenjavo enotirnega v dvotirni sistem upravljanja bi bile najverjetneje najbolj pod vprašajem službe zdajšnjih štirih neizvršnih direktorjev.

Vlada čaka še na dve revizijski poročili Računskega sodišča, ki je preverjalo delovanje slabe banke ter ravnanje vlade in finančnega ministrstva pri ustanavljanju slabe banke. Ko bo potekel čas za ugovore vpletenih, ki so poročila že prejeli, bo zasedal senat sodišča, nato pa bosta poročili predvidoma na začetku marca tudi javno objavljeni.