Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je razpravljala o problematiki pravilnosti sanacije bančnega sistema leta 2013. Argumente Banke Slovenije je predstavil guverner Boštjan Jazbec, poslancem sta pojasnila dajala tudi nekadnji finančni minister Uroš Čufer in nekdanji prvi nadzornik NLB-ja in nekdanji guverner France Arhar.

Člani komisije so podprli šest predlogov predsedujočega Andreja Širclja (SDS) in računskemu sodišču predlagati, naj revidira smotrnost in zakonitost poslovanja Banke Slovenije za obdobje zadnjih treh let. Od vlade pa zahtevajo, naj v 60 dneh DZ-ju predloži novele zakonov o Banki Slovenije in bančništvu, s katerima se bo povečala odgovornost guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije ter nadzornih svetov in uprav bank.

Če bodo revizije odkrile nezakonitosti, poslanci zahtevajo objektivno in subjektivno odgovornost. Na predlog ZL-ja za to obdobje zahtevajo tudi uvedbo forenzične preiskave sanacije bank. Komisija je medtem pozvala še organe pregona, naj ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Parlamentarce pa je pozvala, naj skličejo oz. podprejo izredno sejo DZ na to temo, za katero NSi že zbira podpise, ter soglašajo s pobudo za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije na to temo, kar predlaga SDS.

V Združeni levici pa pozivajo guvernerja Jazbeca, da odstopi.

"Motiv za očitke je lahko tudi privatizacija"
In kako je potekalo pojasnjevanje? Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je izpostavil, da je lahko motiv očitkov o ponarejanju dokumentov in manipuliranju s podatki v Banki Slovenije tudi zaustavitev privatizacija bank. Če bi se to zgodilo, bi bilo to za državo zelo slabo, je še dodal. "Tu tiči velika nevarnost, v kateri se lahko ta trenutek znajde Slovenija," je prepričan.

Pred sanacijo bančnega sistema leta 2013 so bili donosi na slovenske obveznice blizu sedmih odstotkov. S tem je bila onemogočena možnost vzdržnega zadolževanja države. Po vrnitvi zaupanja v bančni sistem pa so donosi zgodovinsko prvič pod donosi italijanskih in španskih obveznic, je proces pojasnjeval Jazbec. "Slovenske banke so danes dovolj kapitalizirane, varne in imajo dovolj likvidnosti," je zagotovil.

Guverner Banke Slovenije tudi ne razume tistih, ki trdijo, da smo leta 2013 preveč denarja vložili v banke. Dejal je, da se je denar vplačal zato, "da imamo še vedno slovenske banke", ki tega (denarja) "niso dale nikamor in je še tam", in ki so prav zato zdaj sposobne kreditiranja in s tem spodbujanja gospodarske rasti. To namreč ni naloga Banke Slovenije.

Jazbec je člane komisije spomnil, da je DZ Banki Slovenije konec januarja priporočil, naj v 30 dneh pripravi informaciji o vzrokih za nastalo bančno luknjo in vlogi centralne banke pri tem. "3. marca bomo predložili poročilo, ki bo vsebovalo odgovore, na katere danes težko odgovarjamo," je dejal.

Jazbec je sicer znova zavrnil poročanje medijev, da je Banka Slovenije pri ugotavljanju kapitalskega primanjkljaja in pri dokapitalizacijah bank ponarejala dokumente ali manipulirala s podatki in znova zatrdil, da so delali v skladu z zakonodajo in slovenskimi ter evropskimi pravili.

Kotnik: Državna sekretarka je "vsaj zavajala"
Besedo je dobil tudi Tadej Kotnik, ki je s svojimi medijskimi objavami o domnevnih nepravilnostih razburil javnost. Kotnik je dejal, da Banka Slovenije v "tej zgodbi ni kriva", ampak da je "zadnji člen v verigi, po ministrstvu za finance, takratni vladi in koalicijskimi poslanci". Ponovil je svoje že zapisane trditve in dejal, da so imetniki podrejenih obveznic v podržavljenih bankah "nastradali bolj, kot bi morali". Sicer je tudi Kotnik izbrisan imetnik podrejenih obveznic v eni izmed podržavljenih bank.

Dejal je še, da je sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar takrat v DZ-ju "vsaj zavajala", ker je zagotovila, da so se takšni izbrisi zgodili tudi v Španiji, na Cipru in Nizozemskem, kar po njegovih besedah ni res. Na Cipru se to namreč ni zgodilo, v Španiji so odpisali manj kot šestinko, na Nizozemskem pa so imetniki na koncu dobili vse, je pojasnil.

Čufer: Nekje smo morali potegniti črto
Na seji je govoril tudi nekdanji minister za finance Uroš Čufer, ki je dejal, da so "nekje morali potegniti črto". Po njegovih besedah gre pri tej problematiki za dve temi, ki sta ločeni. In sicer, kakšen je potreben kapital za sanacijo bank in kateri viri so lahko porabljeni, da se luknja zapolni.

"Bančna praksa glede tega se je v Evropi spreminjala, a veljalo je, da pri drugi stvari, torej pri virih za zapolnitev luknje, celotnega bremena ne smejo nositi davkoplačevalci," je dejal Čufer. Breme so tako morali prevzeti tudi tisti, ki so tako ali drugače udeleženi; v prvi vrsti lastniki delnic bank, nato lastniki različnih podrejenih obveznosti in potem depozitarji nad 100 tisoč evri in nazadnje vsi depozitarji. Nekje smo potegnili črto, je pojasnil.

Iskanje kompromisa za razlaščence?
V razpravi poslancev in vseh povabljenih je bilo slišati tudi predloge, naj se za razlaščene imetnike podrejenih obveznosti najde neki kompromis. "Če bo komisija menila, da ne gre za zlorabo davkoplačevalskega denarja, bi lahko kompromis iskali na primer v možnosti nadomestila v udeležbi pri dobičku slabe banke ali v podobnih strukturah," je predlagal nekdanji finančni minister Uroš Čufer.

Podobno je dejal direktor Združenja bank Slovenije in med drugim nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar. "Lahko razlaščence obveznic povabimo, naj sodelujejo pri somenedžiranju bank ali pri izplenu premoženja, ki je šel na slabo banko," je dejal. "Preučimo možnosti, ne pa da obtožujemo drug drugega," je dodal.