Od skupno petnajstih bank in hranilnic je le še SID banka izključno v lasti države. S tremi milijardami bilančne vsote oziroma slabimi sedmimi odstotki celotne bilančne vsote bank v Sloveniji je med manjšimi, a še zdaleč ne nepomembnimi.

Banka se namreč ukvarja s finančno zavarovalniškimi storitvami, v prvi vrsti je podpora izvozu slovenskega gospodarstva. Še posebej se je izkazala v času pandemije, ko je uspešno blažila kreditni šok več kot 2 tisoč podjetjem, in sicer z 1,8 milijarde evrov kreditnega portfelja ter skoraj dvema milijardama pozavarovalnih poslov.

Sibil Svilan, ki je banko vodil 15 let oziroma šest vlad, se je potegoval tudi za tokratni mandat, a je ostal praznih rok. Kot je razumeti iz njegovih nedavnih izjav so razlogi izključno politični in nikakor ne strokovni. Glede na to, da Svilan dejansko uživa velik ugled med bankirji, številni so si ga pred časom celo želeli na položaju guvernerja Banke Slovenije, je vsaj del njegovih očitkov najverjetneje upravičen.

Kar bi lahko govorilo proti njemu, je dve milijardi evrov težka državna jamstvena shema za pomoč podjetjem, ki praktično ni zaživela. Poslovne banke so namreč od začetka pandemije podelile borih 72 posojil z državnim kritjem v skupni vrednosti 62 milijonov. Je za to odgovoren Svilan ali finančno ministrstvo, ki je oblikovalo preveč zapleteno jamstveno shemo? Prvi mož SID banke je ta teden postal Damijan Dolinar, v upravi pa je poleg njega še Stanka Šarc Majdič. Tretje mesto ostaja odprto, saj se kandidat Gašpar Ogris Martič kljub prvotnim načrtom upravi ni pridružil, kar pomeni, da bo nadzorni svet v kratkem izbral še tretjega člana.