"Lahko rečemo, da je za nami rekordna predsezona, a pred nami sta še vrhunec sezone in posezona. Povedano drugače, pred nami je še veliko dela, vendar verjamemo, da bo to leto popolnega okrevanja hrvaškega turizma po pandemiji covida-19," je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) dejal Staničić.

V prvi polovici leta so namreč na Hrvaškem imeli 6,7 milijona prihodov turistov in več kot 27,3 milijona prenočitev, kar je za 16 oziroma 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Po mnenju Stančića pozitivni trendi turističnega prometa ne bi bili mogoči, če Hrvaška kot turistična destinacija ne bi ponujala dobrega razmerja med kakovostjo storitev in cenami, ki po njegovi oceni niso previsoke.

"Cene so se dvignile povsod"

Ob tem je opomnil, da se cene turističnih storitev niso dvigovale le na Hrvaškem, temveč gre za svetoven trend, kjer južna slovenska soseda ni izstopala. "Prav nasprotno, naše notranje analize in raziskave kažejo, da so cene na Hrvaškem v primerjavi s konkurenco na splošno nižje in ugodnejše v segmentu zasebnih nastanitev, ki je v primeru naše države tudi najbolj razširjen. Ko govorimo o hotelskih nastanitvah, pa lahko rečemo, da so cene zelo podobne našim glavnim tekmicam – Italiji, Grčiji in Španiji," je dejal.

Gostje so danes zelo dobro obveščeni o ponudbah, cenah in trendih, zato svoje odločitve o potovanjih sprejemajo zelo premišljeno, pojasnjuje direktor HTZ-ja in dodaja, da Hrvaška ponuja kakovost za denar, kar ne potrjujejo samo letošnji rezultati, ampak tudi dosežki v času pandemije, ko je Hrvaška zasedla vodilno mesto med sredozemskimi destinacijami.

Prav tako se ne boji, da bi Hrvaški zaradi visokih cen obrnili hrbet slovenski turisti, ki poleg Nemcev in Avstrijcev ustvarijo največ prihodov in prenočitev, poleg tega imajo mnogi med njimi na hrvaški obali tudi nepremičnine.

Slovenci najraje počitnikujejo v kampih

V prvih šestih mesecih so Slovenci na Hrvaškem ustvarili skoraj 610.000 turističnih prihodov in več kot 2,4 milijona prenočitev, kar je sedemodstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani in šest odstotkov več kot leta 2019.

"Prepričan sem, da bodo Slovenci ostali zelo zastopani gostje v naši državi tudi v preostanku leta, saj Hrvaška v primerjavi z Grčijo ali Turčijo ponuja popolnoma drugačno turistično doživetje. Zelo pomemben dejavnik pri izbiri potovanja je tudi bližina, Hrvaška pa je s svojim vstopom v schengensko območje postala še bližja," je dodal.

Največ prenočitev Slovenci sicer ustvarijo v Istri, na Kvarnerju in v zadrski županiji, najraje pa bivajo v kampih.

Kampi po besedah Staniča privlačijo različne segmente gostov – od tistih, ki najemajo parcele za svoja vozila, do tistih, ki imajo raje luksuzne mobilne hišice. Nekatere od njih letos dosegajo cene tudi do 700 evrov na noč, kar je po njegovem mnenju predvsem rezultat kakovostnih in premišljenih naložb, pri čemer poudarja, da so cene rasle tudi v drugih evropskih kampih.

Največ, 60 odstotkov skupnih nastanitvenih zmogljivosti sicer predstavljajo apartmaji. Junija lani je bilo v tem segmentu registriranih 243.000 objektov s skupno 1,211 milijona ležišči, danes pa jih je 251.000 s skupno 1,266 milijona ležišči. To pomeni skoraj 56.000 več ležišč kot lani.

Naložbe v hotele najvišje kategorije

Hotelski nastanitveni objekti so lani predstavljali 13 odstotkov vseh nastanitev, čeprav je strategija turizma predvidela, da bo njihov delež že do leta 2020 narasel na 18 odstotkov.

V hotelskem segmentu je trenutno več kot 1200 objektov s 180.000 ležišči. Povečanje deleža hotelskih namestitev predvidevajo novi strateški dokumenti in nov zakon o turizmu, ki bo začel veljati naslednje leto. V naslednjih nekaj letih Hrvaško po Staničićevih napovedih čaka tudi nov val naložb v turizmu, ki bo večinoma usmerjen v nove hotelske zmogljivosti najvišje kategorije.

Ob vprašanju, ali je apartmajev na Hrvaškem danes preveč, je vodja HTZ-ja poudaril, da raven ponudbe mora ustrezati povpraševanju oziroma številu turistov. "V primeru naše države je stopnja rasti novih zmogljivosti v segmentu zasebnih namestitev včasih večja od stopnje rasti turističnega prometa, kar posledično pomeni zahtevnejše zapolnjevanje zmogljivosti pri zasebnih najemodajalcih," je pojasnil. Pri tem je poudaril, da je trg svoboden in da mnogi na Hrvaškem živijo neposredno ali posredno od turizma.

Med najbolj zaželenimi destinacijami v Evropi

Po raziskavi Evropske komisije za turizem (ETC) se Hrvaška uvršča med pet najbolj zaželenih turističnih destinacij za Evropejce. Staničić je prepričan, da bodo ohranili dober tržni položaj tudi v naslednjih letih in ga dodatno utrdili, saj bodo kmalu začeli izvajanje novega strateškega marketinškega in operativnega načrta za hrvaški turizem do leta 2027.

Ta med drugim določa, da se mora Hrvaška umestiti v nišo med standardnim in vrhunskim turizmom, da je tako ne bi dojemali kot nizkovrednostno ali množično destinacijo. "V prihodnosti bo torej večji poudarek na poudarjanju segmentov turistične ponudbe visoke vrednosti, saj takšen pristop prinaša številne pozitivne učinke, še posebno ko govorimo o spodbujanju trajnostnih izdelkov in poslovnih modelov ter večji koristi za lokalno skupnost," je pojasnil direktor HTZ-ja.

Hrvaška vse bolj stremi tudi k razvoju turizma zunaj poletne sezone in v notranjosti države. V tej smeri po Staničićevi oceni dobro napreduje, saj dosega nenehno rast turističnega prometa v pred- in posezonskih obdobjih, pa tudi na celini. Lani so v celinskem delu države zaznali več kot milijon prihodov in 2,3 milijona prenočitev, približno enako število prihodov in prenočitev pa je lani dosegel tudi Zagreb.