Govorci so z različnih zornih kotov predstavili pomen kmetijstva in njihove največje izzive.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru udeležencem poudaril, da je slovensko kmetijstvo v prvi vrsti garant prehranske varnosti ter ohranjenosti in razvoja podeželja. Vloga kmetijstva pa ima po njegovem prepričanju za narod širši pomen, kmetje in drugi prebivalci podeželja namreč že od nekdaj bogatijo slovensko kulturno dediščino, pomembno prispevajo k ohranitvi kulture, jezika in običajev ter utrjevanju narodne zavesti.

Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je posvet organizirala ob tridesetletnici vseslovenskega kmečkega protesta, ki so mu sledila uspešna pogajanja s takratnim predsednikom vlade Janezom Drnovškom. Predsednik komisije Branko Tomažič je ob tem ugotovil, da se stanje v kmetijstvu v zadnjih 30 letih ni izboljšalo.

"Podeželje se prevečkrat podcenjuje. Kot da niso tudi iz njegovega okolja izšli številni veliki možje in žene slovenskega naroda z vseh področij – pesniki, pisatelji, znanstveniki in buditelji slovenskega naroda," je poudaril.

Nekdanji kmetijski minister in nekdanji predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj je spomnil, da je bilo v slovenski zgodovini veliko kmečkih puntov, ki so vedno nastopili kot posledica prevelikih obremenitev kmetov in podeželja. Po njegovem mnenju se rešitve trenutno iščejo preveč premočrtno, premalo se upoštevajo specifičnosti posameznih držav.

Ob aktualnih napetostih med kmeti in državo je vlado in kmetijske stanovske organizacije pozval k dialogu in razumevanju enih in drugih, javnost in medije pa je pozval, naj se umirijo in pozivajo k miru.

"Slovenski kmet je pomemben za pridelavo hrane in za ohranitev poseljene ter kultivirane Slovenije. Zaradi svoje majhnosti bo lahko preživel le povezan v zadružni sistem na principih vzajemnosti in solidarnosti. Za tako povezovanje pa ga moramo vzgojiti in izobraziti," je dejal kmetijski minister v prvi slovenski vladi Jože Osterc.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je menil, da je v slovenskem prostoru vse manj prostora za kmete in kmečko prebivalstvo, tudi za težave kmetov. "Zdi se, da je kmetom pogosto odvzetih celo tistih pet svoboščin, ki jih priznavamo živalim: odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, preprečevanje strahu in neugodja, možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja in zagotovitev primernega okolja," je ocenil.

Matematik Drago Čepar največjo grožnjo slovenskemu kmetijstvu vidi v pomanjkanju mladih. Na podlagi lastnih izračunov je prišel do spoznanja, da bo zaradi padca rodnosti Slovenija v prihodnjih 25 letih izgubila dvakrat več ljudi v delovni starosti, kot jih je v približno enakem obdobju izgubila v obeh svetovnih vojnah.

Mladim poklic kmeta ni privlačen zaradi slabih delovnih pogojev, je poudarila raziskovalka Majda Černič Istenič z ZRC-ja SAZU-ja in ljubljanske biotehnične fakultete. V okviru raziskave o delovnih pogojih in blaginji slovenskih kmetov je ugotovila, da morajo kmetje pogosto delati bolni in poškodovani, v nasprotju z nekaterimi evropskimi državami pa Slovenija nima nadomestne pomoči na kmetiji za samozaposlene kmete, nima posebne poklicne zdravstvene službe za kmete in nima nacionalnega sistema za izobraževanje kmetov o preventivi v povezavi z varnostjo in zdravjem pri delu.

"Pomembno je, da podeželje naredimo dovolj privlačno za mlade, da ostanejo in da ostanejo tudi v kmetijstvu, ki temelji na trajnostnem razvoju," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti. Zato se je treba pogovarjati o izzivih in priložnostih v kmetijstvu.

Na posvetu so s prispevki med drugim nastopili še politolog Igor Lukšič, patra Branko Cestnik in Karel Gržan, župan Kočevja in obramboslovec Vladimir Prebilič ter župan Litije Franci Rokavec.