Mali delničarji, ki jih skrbi za nadaljnjo usodo družbe in njenih naložb na Cerkljanskem, so po besedah njihovega odvetnika Sebastjana Kerčmarja za tokratno skupščino zbrali 1.105 pooblastil in s tem več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic. Na skupščini je sicer danes lahko glasovala le slaba tretjina vseh delničarjev z glasovalno pravico, saj so bila številna pooblastila, ki so jih prinesli mali delničarji, neveljavna.

Varnostniki so sicer delničarjem, ki so se združili tudi v civilno pobudo Za uspešnejši razvoj Cerkljanske, zagotovili, da so se na skupščino osebno ali prek pooblaščencev veljavno prijavili, kljub temu pa so jim preprečili vstop že na vratih Hotela Cerkno, kjer je potekala skupščina.
Kerčmar je tedaj pojasnil, da so lahko na skupščino vstopili samo delničarji, ki so na seznamu varnostnikov. Na njem sta sicer bila Kerčmar ter nekdanji direktor Hotela Cerkno Vasilij Sedej, a se je Kerčmar bal, da jima bodo delničarji okoli trenutnega vodstva Certe Holdinga preprečili uveljavitev volje malih delničarjev.

Pred hotelom se je zato po poročanju STA-ja zbralo okoli 200 ljudi, ki so glasno izražali nezadovoljstvo nad ravnanjem vodstva Certe Holdinga, strasti pa so se tako razgrele, da so morali poklicati tudi policijo. V iniciativi so namreč predlagali, da se v nadzorni svet imenujejo Kerčmar, Marta Deisinger in Mojca Mavrič. Tako bi nadzorni svet po njihovem mnenju lahko med drugim zagotovil, da Certa Holding še naprej ostane v lasti malih delničarjev.

Uporabili dimno bombo, ki je bil gasilni aparat
Del protestnikov je nato vdrl v pritličje hotela in se skušal prebiti do sejne sobe, kjer je potekala skupščina. Po začetnih podatkih naj bi jih policija razgnala celo z dimno bombo, a so varnostniki pozneje povedali, da je nekdo sprožil gasilni aparat. Policija naj bi dobila tudi anonimno obvestilo o podtaknjeni bombi.

Po koncu skupščine so prisotni ostali v prostoru, kjer je potekala skupščina, saj so delničarji zablokirali stopnice in prostor v restavraciji. Direktorja Certe Holdinga Zorka Goloba, ki so ga delničarji iz iniciative pozivali k odstopu, so ob zmerjanju čakajočih delničarjev iz hotela pospremili policisti.

Sovražni prevzem družbe?
Mali delničarji, zbrani v omenjeni civilni pobudi, so sicer zaskrbljeni, da jim grozi sovražni prevzem Certe Holdinga. Ta prek podjetja Certa, d. d., obvladuje okoli četrtino lastništva največjega podjetja na Cerkljanskem, Ete Cerkno, je tudi 100-odstotna lastnica družbe Hotel Cerkno, ki je med drugim lastnica priljubljenega smučarskega centra Cerkno, ter 88-odstotna lastnica kobariškega Tika.

Pred kratkim so namreč delničarji družbe Certa Holding od borznoposredniške hiše Ilirika prejeli obvestilo o možnosti prodaje svojih delnic. V civilni pobudi jih je presenetila cena, ki so jim jo ponudili, saj je ta le evro za delnico, še bolj pa to, da ne vedo, kdo je kupec. Prepričani so, da vse to kaže, da se obeta sovražni prevzem oz. še ena tajkunska zgodba.

Zato so želeli na skupščini vodstvu Certe Holdinga postaviti vprašanja glede poslovanja in o neznanem kupcu, podali pa so tudi nasprotni predlog k sklepu o imenovanju nadzornikov družbe. Poleg tega vodstvu očitajo še slabo poslovanje, saj so samo lani pridelali tri milijone evrov izgube.

Vodstvo: V ozadju želja po prevzemu podjetja
Direktorica hotela Cerkno Manuela Božič Badalič pa je za MMC opomnila, da je današnje dogajanje zgolj poskus, da bi nadzor nad Certo Holdingom prevzela nekdanji cerkljanski župan Miran Ciglič in Kerčmar.

Ta dva sta po njenih besedah v preteklih tednih ustanovila "neko iniciativo" in zbirala pooblastila, za katera se je izkazalo, da so bila ponarejena, da so pripadala že umrlim osebam in tudi ljudem, ki sploh niso nikoli bili delničarji družbe. Poleg tega, je dodala, je Golob nekatera pooblastila, ki so bila pomanjkljiva, dal preveriti Saši Preliču z mariborske pravne fakultete, ki da je ugotovil, da so nična, ker so v nasprotju z zakonodajo. Hkrati se ji zdi čudno, da so v iniciativi zbrali pooblastil za točno 50 odstotkov glasov.

V ozadju, je nadaljevala, sta torej Cigličeva in Kerčmarjeva želja, da bi odstavila trenutne nadzornike, nato imenovala svoje ter na koncu zamenjala vodstvo v Certi Holdingu in njegovih hčerinskih družbah.

Glede ponudbe Ilirike pa je dejala, da je borznoposredniška hiša zgolj preverjala, kdo bi bil pripravljen prodati delnice neznanemu kupcu, ideja sovražnega prevzema pa se ji zdi nesmiselna, saj po statutu Certe Holdinga noben delničar v njem ne more imeti več kot 10-odstotnega lastniškega deleža.

Pooblaščenka: Velike nagrade za slabo delo
Po besedah ene izmed pooblaščenk, ki je za MMC želela ostati anonimna, pa je bilo do zdaj pri vodenju storjenih veliko napak, kar je sicer normalno, ni pa normalno, če se iz tega vlečejo osebne koristi, je dejala. Nadzorniki so dobivali velike nagrade za slabo delo in niso bili vezani na rezultate, prav tako zanje ne odgovarjajo, je opozorila.

Priznala je, da je bilo nekaj primerov, da so predali pooblastila oseb, ki so že umrle, vendar je to po njenih besedah posledica tega, ker register delničarjev ni bil posodobljen, pooblastila pa so podpisali potomci umrlih. "Nismo jih ponarejali, če bi to počeli, bi se tega verjetno lotili bolj profesionalno," je odvrnila na obtožbe Božič Badaličeve. Prav tako je izpostavila dejstvo, da se je Certa Holding z dediči umrlih delničarjev dogovoril, da jim bodo pustili pravico do dividende, ne pa tudi glasovalnih pravic. Zato si želijo odstaviti nadzornike, ki jih je skupščina danes potrdila, saj so po njenih besedah "zlizani z upravo", ter zamenjati vodstvo Certe Holdinga in njegovih hčerinskih družb, ker je vodenje slabo.

Kot primer slabega dela vodstva je navedla, da to ne ščiti delničarjev, saj, ko se je pojavil neznani kupec, jih o tem uprava Certe ni obvestila, niti se ni poskušala pozanimati, kdo je kupec. Tudi glede tega se ne strinja z Božič Badaličevo, da je ideja o sovražnem prevzemu nesmiselna, saj kaj lahko spremenijo statut in omogočijo nastanek večinskega lastnika. Poleg tega, je povedala za konec, je imela Certa konec leta 2015 na računu pet milijonov evrov, ki jih očitno ne znajo bolje naložiti kot v banko, hkrati pa odprodajajo premoženje na elitnih lokacijah.