Prvi rok se namreč izteka že 28. avgusta.

Minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci zavoda v Ljubljani izpostavil, da se Slovenija spopada z "z najverjetneje največjo naravno katastrofo v svoji zgodovini", in dodal, da želi vlada ljudem in podjetjem z ustreznimi ukrepi čim prej zagotoviti vrnitev v normalno življenje oz. delovanje.

Pri tem ministrstvo za delo po njegovih besedah med drugim sodeluje tudi z zavodom za zaposlovanje. Sodelovanje, ki poteka tako rekoč na dnevni ravni, je opisal kot odlično, zavod pa kot zelo učinkovit, kar je dokazal tudi s hitro pripravo na izvajanje ukrepov višje sile in čakanja na delo, ki jih je predvidel prvi interventni zakon – prejšnji teden sprejeta novela zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč.

Delodajalci lahko vloge za povračilo nadomestila plače v primeru višje sile in delnega povračila nadomestila plače za delavca na začasnem čakanju na delo od četrtka elektronsko vlagajo prek portala za delodajalce, vzpostavljenega pri zavodu, pri čemer se morajo pred prvo uporabo registrirati.

Sorodna novica Delodajalci lahko oddajo vloge za povračilo nadomestila plače zaradi posledic poplav

Kot je povedala v. d. generalne direktorice zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc, imajo nekateri v poplavah prizadeti delodajalci težave z računalniško opremo, zato lahko vlogo oddajo tudi prek mobilnih naprav, prav tako se lahko oglasijo v prostorih območnih služb zavoda, kjer so zagotovili dodatno računalniško opremo, ali prek dogovora s kontaktnim centrom v pisarnah za delodajalce, kjer jim lahko zagotovijo tudi pomoč.

Pri koriščenju višje sile morajo priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na njen nastanek, pri čakanju na delo pa izjavo za pravilnost podatkov, za katero kazensko in materialno odgovarjajo; izjavo, da bodo zaposlenim izplačali plačo in vsa nadomestila, ter dokazila o napotitvi na čakanje.

Mesec in Barbo Škerbinc sta delodajalce posebej opozorila, da morajo vloge za delavce, ki so bili doma zaradi višje sile ali čakanja na delo že pred uveljavitvijo novele, vložiti najpozneje 28. avgusta. Vloge so lahko tudi nepopolne in se bodo dopolnjevale pozneje, sta opozorila. Za druge delavce se jih lahko vloži 15 dni od odsotnosti zaradi višje sile oz. napotitve na čakanje.
Na zavodu bodo dnevno spremljali statistiko prejetih vlog, je napovedala v. d. generalne direktorice zavoda. Danes so dobili že 85 vlog za 448 oseb, pri tem 61 vlog za 267 oseb za višjo silo in 24 vlog za 183 oseb za čakanje na delo.

Zavod bo o popolnih vlogah odločil v 15 dneh. Pri višji sili bo datum izplačila nadomestil delodajalcem zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila, pri čakanju pa 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila. Ob kakršnih koli morebitnih vprašanjih se lahko obrnejo na kontaktni center zavoda.

Mesec pa je danes povedal, da bo zavod izvajal tudi nekatere druge ukrepe, ki bodo po načrtih del novega interventnega zakona, ki ga bo vlada predvidoma sprejela prihodnji teden.
Vlada je tako v četrtek razpravljala o ukrepu, po katerem bi delavci, ki avgusta niso bili napoteni na čakanje, temveč pomagajo pri čiščenju in sanaciji svojih podjetij po poplavah, za ta čas prejeli 100-odstotno plačo. V 80 odstotkih bi jo krila država.

Drugi predvideni ukrep je program javnih del, namenjenih odpravi škode. Povabljeni bodo vsi brezposelni, zagotovljena naj bi bila višja nadomestila. Brezposelni z do peto stopnjo izobrazbe bodo predvidoma dobili 100 odstotkov minimalne plače, tisti s šesto stopnjo izobrazbe 110 odstotkov minimalne plače in tisti s sedmo stopnjo ali več 120 odstotkov minimalne plače.

V načrtu je še hitro zaposlovanje tujcev v poklicih, potrebnih za sanacijo (gre za krovce, montažerje in podobno). Od zavoda naj bi soglasje za delo dobili že v desetih dneh in bodo tako lahko za delo poprijeli, še preden jim bo upravna enota izdala enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Rok za to je namreč tri mesece. Za zlorabo tega ukrepa bi lahko Inšpektorat RS za delo izrekel 30.000 evrov kazni, je nanizal minister.