Davek od oddajanja premoženja v najem prinese v državno blagajno okrog 7 milijonov evrov na leto, zavezanci pa morajo davek prijaviti vsako leto. Od lanskega poletja davčna uprava izvaja poostren nadzor, njegovi učinki so tudi psihološki oziroma preventivni, saj zavezanci prijavljajo tudi obveznosti za nazaj, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular.

Nadzor spodbudil prijave
"Od junija do decembra smo od zavezancev prejeli samoprijave za 421 nepremičnin, z učinkom okoli 80.000 evrov ter 107 izjav o neoddajanju," pojasnjuje vodja sektorja za nadzor Marjetka Štemberger.

Davčna uprava sicer na podlagi zadnjih podatkov geodetske uprave o lastnikih in lastnostih nepremičnin ugotavlja, kdo ima več kot eno nepremičnino. Potencialne najemodajalce povabi na pozgovor. Do zdaj so poklicali 1.082 ljudi, ki imajo v lasti več nepremičnin, v katerih ne prebivajo. Popis nepremičnin kaže, da ima več kot 300.000 ljudi v lasti več kot eno nepremičnino - bodisi stanovanj ali poslovnih prostorov.

Davek tudi za tiste z velikimi stanovanji
Poseben davek na premoženje morajo plačati tudi tisti, ki imajo v lasti stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov. To je enkraten davek, ki ga prijavijo in poravnajo, ko nepremičnino pridobijo, Durs pa je zdaj pregledal tudi te evidence. Sestavili so seznam potencialnih zavezancev, ki naj bi po podatkih Gursa in podatkih iz evidence odmer predložili napoved za odmero davka, pa tega niso storili.

"Od junija 2010 do decembra 2010 je bilo oddanih 584 napovedi za odmero davka od premoženja, učinek pa je 26.590 evrov," je povedala Štembergerjeva. Davek na premoženje v proračun prispeva približno 4 milijone evrov na leto.