Potem ko so jim predstavniki uprave predstavili zadnje dogajanje v Gorenju, so namreč člani nadzornega sveta menili, da je bil razlog za protest zaposlenih in njihovo prekinitev dela huda socialna stiska, ki je posledica splošne draginje in nizkih plač. Prvi nadzornik Jože Zagožen je ob tem izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa je opozoril na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju.

Po seji je Zagožen ostro zanikal pisanje Financ, da naj bi v pogovoru za ta časnik dejal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za "cunje" in podobne stvari. "Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah. To odločno zanikam," je poudaril.

"Nadzornikom ne zaupam"
Kot je znano, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zaradi navedb Financ Zagožna pozval k razmisleku o odstopu. Za sredine Odmeve je povedal, da nadzornikom v Gorenju osebno ne zaupa, zato je mogoča njihova zamenjava. Ni izključil možnosti, da bi se sprememba zgodila še pred redno skupščino junija prihodnje leto. O predčasnem sklicu skupščine Gorenja se je Lahovnik pogovarjal tudi s predstavniki Kada. "Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja," je še dejal.

Na njegove besede se je Zagožen takoj odzval z besedami, da gre za poziv k "pogromu" nadzornikov, ki dobro opravljajo svoje delo, njihov edini greh pa je ta, da jih je imenovala prejšnja vlada. Take izjave so nedopustne, je še dejal Zagožen, saj je član nadzornega sveta, ko je enkrat imenovan na to mesto, dolžan ravnati v dobro družbe in po svoji vesti, ne pa po navodiih lastnika.

"Problem neustrezna komunikacija"
Lahovnik je med razlogi za nezadovoljstvo zaposlenih navedel tudi neustrezno komuniciranje tako znotraj podjetja kot do zunanje javnosti. Če bi uprava zaposlene seznanila z realnim položajem, razkrila vse svoje prejemke in vse morebitne lastniške povezave družbe, zaostritve razmer po besedah Lahovnika ne bi bilo.

Kot je še opozoril, prejemki uprave presegajo priporočila vlade. Čeprav niso v večinski lasti države in priporočil niso zavezani upoštevati, bi bila to primerna poteza, meni Lahovnik. Opozoril je, da bo uprava družbe morala pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. Kot meni, je "treba položiti karte na mizo".

"Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje," je dejal minister. Ob tem Lahovnik še meni, da bo moralo vodstvo kratkoročno popraviti plače, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene.

Vizjak: Te ocene niso v ministrovi pristojnosti
Dogajanje v Gorenju je komentiral tudi nekdanji minister Andrej Vizjak. Kot je dejal, se problematični ukrepi vlade odražajo v nejasnostih, ki povzročajo kršitev pravic delavcev. Vizjak je še dejal, da sindikat svoje vloge ni odigral, glede izjav Lahovnika o nezaupanju nadzornikov pa meni, da te ocene niso v ministrovi pristojnosti.

Nadomeščanje s podaljševanjem delovnika
Sicer pa bo Gorenje dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac. Dejal je še, da bodo nekateri obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi s podaljšanim delovnim časom. Na vprašanje, ali je seznanjen z informacijo, da delavci za 7. oktober napovedujejo ponovno ustavitev proizvodnje, če do takrat ne bodo izpolnjene njihove zahteve glede plačne politike, je Bobinac odgovoril, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji.

Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba pa je pojasnil, da sporazum, ki so ga podpisali z upravo Gorenje v sredo zvečer, predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leti 2009 in 2010.