Delničarji družbe Petrol so na izredni skupščini dobili podrobnejša pojasnila nadzornega sveta o sporazumnem odhodu uprave Tomaža Berločnika.

"Uprava je kljub opozorilom nadzornega sveta k vsaki različici gradiva predložila napačne projekcije zadolžitve, nepojasnjene investicije in napačne izračune neto dolga," je povedal namestnik predsednice nadzornega sveta Petrola Sašo Berger.

Za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata so se odločili, ker bi morebitni dolgotrajni sodni postopki in nepredvidljiva sodna praksa vplivali na ugled družbe, ki bi lahko imela škodo. Po njegovih zagotovilih je nadzorni svet o sporazumnem odhodu odločil soglasno. "Nadzorni svet je odreagiral strokovno, neodvisno, pošteno in brez vplivov oz. pritiskov ter na podlagi gradiv in izključno v dobro družbe," je zatrdil Berger.

Berločnikova uprava je predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidene v strategiji), od tega bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna. Nadzorniki so tudi ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi upravičevalo načrtovano zvišanje dolga.

Nadzorniki so načrte uprave v oktobru obravnavali na štirih sejah, razlog za to so bili po Bergerjevih besedah malomarno pripravljeno gradivo in iztekajoči se roki za oddajo zavezujočih ponudb za prevzem določenih podjetij. Berger je poudaril, da je bil pristop uprave "nestrokoven in malomaren" in da nadzorniki na podlagi predloženih gradiv niso mogli odločati.

Berločnik zavrača navedbe nadzornikov

Nekdanja uprava Petrola je zavrnila navedbe nadzornikov o nestrokovnostih in napačnih ter pomanjkljivih gradivih za nadaljnje projekte. "Nekdanja uprava z zaposlenimi in zunanjimi strokovnjaki trdi, da to ni res," je dejal nekdanji prvi mož Petrola Tomaž Berločnik, ki je skupaj z nekdanjima članoma Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom zapustil upravo Petrola, ker so razumeli nadzorni svet, da je to treba "izključno zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe". "Zato se nam je predlog o sporazumnem odhodu zdel smiseln," je povedal Berločnik.

Navedbe namestnika predsednika nadzornega sveta Petrola Saša Bergerja, da so bila gradiva za odločanje na nadzornem svetu pripravljena nestrokovno, napačno in malomarno, je zavrnil. Priznal je, da se je v gradivu za zadnjo oktobrsko sejo pojavil "lapsus". "V tem gradivu je prišlo do lapsusa, ki pa ni in ne bi povzročil materialne ali druge škode. Po navadi se takšna napaka popravi, pri realizaciji posla pa se poiščejo najbolj optimalne rešitve," je dejal.

O uspešnosti dela nekdanje uprave po njegovem govorijo dozdajšnji rezultati dela. "Razvojna strategija je po našem mnenju pravilna," je presodil. Med dosežki je naštel dosežene finančne kazalnike v letih med 2010 in 2018 ter preobrazbo Petrola v "sodobno energetsko družbo". Ta ima po tako po njegovem mnenju "dober potencial za rast in širitev v regiji".

"Ob soglasju nadzornega sveta smo prevzeli več kot 20 podjetij iz različnih segmentov, povečali smo prodajno mrežo na več kot 500 bencinskih servisov, okrepili prodajo naftnih derivatov, v trgovini uvedli nove koncepte, produkte in storitve, šli v distribucijo zemeljskega plina, ponudbo električne energije, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in vstopili na področje rešitev za energetsko učinkovitost," je povzel Berločnik. "Nove rešitve na področju trgovine, energetike in mobilnosti bodo omogočile nadaljnji razvoj družbe," je prepričan Berločnik, ki je poudaril tudi, da je družba v vseh teh letih močno znižala zadolženost.

"Ni res, da smo želeli družbo prezadolžiti. Vse ključne projekte smo načrtovali financirati izključno v okviru bančnih zavez," je še pojasnil.

Skupščino delničarjev zahteval SDH

Skupščino Petrola je zahteval Slovenski državni holding (SDH), saj nadzorni svet Petrola sprva ni podrobneje pojasnil razlogov za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata Tomažu Berločniku ter članoma uprave Roku Vodniku in Igorju Stebernaku.

Nadzorniki sporazumov o odhodu pa, čeprav je nekdanja uprava dala soglasje za razkritje, niso objavili, ker da javnost brez hkratne razjasnitve okoliščin ne bi bila celovito obveščena, poleg tega bi razkritje po mnenju nadzornikov pomenilo kršitev sporazumov, saj so označeni kot poslovna skrivnost.

Nato so pozneje objavili, da nekdanja uprava nadzornikom nikoli ni predložila verodostojnih gradiv o svojih predlogih, potrditev teh predlogov pa da bi pomenila bistveno odstopanje od strategije. Gradiva so po navedbah nadzornikov vsebovala večstomilijonske napake pri izračunih denarnih tokov in višine potrebne zadolžitve za financiranje naložb. "Bistveno odstopanje od strategije se je nanašalo tako na višino (večkratnik) in dinamiko potrebnih prihodnjih investicij ter na višino (večkratnik) in vrsto potrebnih virov financiranja za izvedbo teh investicij," so pojasnili.

Nadzorni svet je ob sklenitvi sporazuma vodila Nada Drobne Popović, ki je začasno predsednica uprave Petrola. Delničarji pričakujejo, da bo svojo plat zgodbe predstavila tudi nekdanja uprava, saj je družba na skupščino povabila tudi Berločnika, Vodnika in Stebernaka.

Revizija bo pregledovala posle nad milijon evrov

Delničarji družbe Petrol so na skupščini tudi sprejeli predlog za posebno revizijo poslov družbe od začetka leta 2015 do odhoda nekdanje uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika oktobra letos. Revizija bo pregledala skupno 30 poslov z različnih področij, med drugim pri pridobivanju in odsvajanju naložb, pri investicijah in sponzorstvu.

Skupščina je predlog, ki sta ga na skupščini uskladila lastnik družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena Dari Južna in predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Gabrijel Škof, podprla z več kot 97-odstotno večino prisotnih glasov.

Družba BDO revizija bo v osmih mesecih pregledala posle nad milijon evrov, sklenjene med 1. januarjem 2015 in 24. oktobrom 2019, za pridobivanje in odsvajanje dolgoročnih finančnih naložb, druge vrste investicij (razen energetske obnove javnih objektov) in sponzorske pogodbe. Posli bodo med drugim pregledani z vidika skrbnosti gospodarjenja, pravno-formalnega vidika, ekonomske upravičenosti, spoštovanja postopkov, ustreznosti notranjih kontrol, izpostavljenosti tveganjem in finančno-računovodskega vidika.

Revizor bo glede na sklep ugotavljal morebitno odškodninsko in kazensko odgovornost odgovornih oseb, morebitno škodo in verjetnost uspeha morebitnih odškodninskih in drugih pravnih postopkov.