Obenem pa je s svojimi načrti in napakami v izračunih ponudila, da so vsi vpleteni našli razloge za njen odhod.

Ko so Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak v noči s četrtka, 24. oktobra, na petek zapuščali sedmo nadstropje poslovne stavbe Petrol, sta se takoj sprožila dva nasprotna odziva, prvi je bil šok: "Uprava je vendar odlično delala", drugi pa: "Fantje so si prislužili odhod s svojo aroganco!"

Njihova usoda je bil zapečatena že v nedeljo pred četrtkom. Po pripombah in zahtevah nadzornega sveta, ki ga je vodila predsednica Nada Drobne Popovič, je uprava v gradivih o financiranju Petrola v letih 2020–2022 spreminjala zneske naložb in zadolžitve, pri tem je storila tudi napako, ki je po trditvah nadzornikov ni ustrezno in pravočasno popravila. Med naložbe, ki bi za 430 milijonov prekoračile načrt naložb v potrjeni strategiji, je uprava uvrstila nakup hrvaškega Croduxa Ivana Čermaka, ki ima na Hrvaškem 62 bencinskih črpalk, in vstop v avtobusno podjetje Nomago Darka Klariča, ki pa ga je vrednotila bistveno višje, kot so to pred njo storili na Slovenskih železnicah.

V trenutku, ko je uprava Tomaža Berločnika na nedeljski seji na vprašanje nadzornikov, kateri dodatni naložbi bi se bila najprej pripravljeni odreči, odgovorila: "Croduxu", je doživela negativen odziv, po katerem je padla v nemilost.

Uprava Petrola je torej izbrala, da bi se lahko odpovedala naložbi v naftni del posla, razvijala pa bi trajnostno mobilnost, od tod Nomago, in to z vstopom in postopno transformacijo avtobusnega prevoznika v smeri čistejšega in hitrejšega prevoza ter povezave z železnicami.

Ko delničarji rečejo ne

Eden od za Crodux bolj zavzetih nadzornikov je bil Mladen Kaliterna, ki predstavlja kapital Darija Južne, ta je prek svojih družb v skupini Perspektiva dolgoročni, več kot 9-odstotni delničar Petrola, vedno podprt z analizami in kazalniki. Kaliterna je z argumentom, da se Berločnikova uprava stvari loteva na napačnem koncu, vplival tudi na druge nadzornike. Dari Južna, ki ima zaupnico v Karmen Dietner, predsednici nadzornega sveta SDH, redno pa se sliši z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, je bil že nekaj časa nezadovoljen z rezultati Petrolovih prevzemov. Pri tem ni bil osamljen. Nada Drobne Popovič je v obdobju, ko je bila članica uprave SDH, od družb v državni lasti podobno zahtevala rezultate in donose, primerljive s panogami v tujini. Med drugim je neizprosno pritisnila na Jožeta Colariča (Krka) in Dragomirja Matića (Luka Koper).

Petrol ima rekordne prihodke, lani so znašali 5,4 milijarde evrov, čisti dobiček je dosegel 91,8 milijonov, dividendna donosnost je bila solidna: 5,3 odstotka. Letošnji rezultati bodo še boljši, vendar so pričakovanja delničarjev, med njimi države, 31-odstotne lastnice, večja. Petrol namreč ne spada med največje izplačevalce dividend v državno blagajno. Delež čistega dobička v prihodkih je 1,7-odstoten. Dari Južna je dosegel razširitev dnevnega reda izredne skupščine Petrola, s katerim je zadal udarec zdaj že nekdanji upravi Tomaža Berločnika, saj predlaga, kar bo gotovo sprejeto, da se opravi revizija vseh poslov uprave za obdobje pet let pred končanjem mandata, torej med letoma 2014 in 2019.

Preverjala se bo tudi morebitna odškodninska in kazenska odgovornost članov uprave. Zanimivo pa Južna ne zahteva enake preveritve za vlogo, ki so jo odigrali člani nadzornega sveta, torej tudi njegov nadzornik Kaliterna. V skupini Perspektiva Darija Južne pojasnjujejo: "Kot dolgoročni delničarji družbe Petrol vseskozi podpiramo razvojno strategijo in strateške cilje družbe Petrol, pri čemer pa nismo zadovoljni z donosom investiranih sredstev in stroškovno učinkovitostjo družbe, saj je dobiček iz poslovanja glede na potencial skupine Petrol prenizek. Rezultate in kazalnike družbe vseskozi skrbno spremljamo in jih analiziramo. Dosedanje investicije namreč ne dosegajo želenih donosov, v poslovanju družbe pa opažamo tudi stroškovno neučinkovitost, zato predlagamo, da skupščina družbe potrdi naš predlog za preveritev posameznih poslov. Petrol je družba z velikim potencialom za nadaljnjo rast in razvoj, zato ostajamo njeni dolgoročni delničarji."

Berločnikova vizija

Nekdanji prvi mož Petrola Tomaž Berločnik velja za vizionarja. Petrol, ki je prevzel nekaj startupov, se je skupaj z zavzeto ekipo v skladu s smernicami Evropske komisije o čisti energiji pripravljal na nizkoogljično, pametno prihodnost, zato je v strukturi dobička povečeval delež portfelja, ki ni naftni: drugi energenti, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, mobilnost, okoljske rešitve. A kot nam je dejal eden od nezadovoljnih delničarjev: "Sinergijski učinek diverzificiranega portfelja je manjši, zato bi se morala uprava bolj posvetiti osnovni dejavnosti" – torej nafti in spremljajočim prodajalnam HIP HOP.

Nomago in druge "napake"

V tej luči je bilo vztrajanje Berločnika, Vodnika in Stebernaka pri naložbi v Nomago razumljeno kot izlet v neznano in ogrožanje podjetja. Vrnimo se k vprašanju, ki so ga nadzorniki postavili članom uprave, kateri naložbi bi se najprej odpovedali, če bi se morali. Vprašanje je bilo zastavljeno, ker je uprava v finančnih načrtih do 2022 prekoračila okvir sprejete strategije. 1. oktobra je za sejo nadzornega sveta pripravila gradivo, v njem pa navedla načrte o višji zadolžitvi in večjem obsegu naložb. Nadzorni svet jo je med drugim opomnil na napačno izračunan neto dolg. Do naslednje seje nadzornega sveta 17. oktobra je uprava znesek za naložbe in dolg še povečala (1,049 milijarde in 900 milijonov). Ob tem nam viri pripovedujejo o usodi manjše računske napake, med sejama 17. in 20. oktobra so notranje službe Petrola popravile previsoko izračunano manjšo naložbo, a popravek je iz gradiva nadzornega sveta 20. oktobra izginil.

Berločnikova uprava je v gradivu za nadzorni svet storila tudi večjo napako. V prikazu gibanja neto dolga po letih ni sproti odštevala obrokov odplačil dolga, zato je ta v prikazu rasel, namesto da bi padal. Vendar razmerje dolg/EBITDA, ki kaže na stopnjo zadolženosti družbe (če ta znaša manj kot 3, pomeni, da družba ni čezmerno zadolžena), nikdar, za nobeno od prihodnjih let, tudi ob storjeni napaki, ni presegel 3. Ta podatek je pomemben z vidika morebitnega ogrožanja bonitetne ocene, pomembne za ceno prihodnjega zadolževanja. Uprava je precej prekoračila obseg naložb, predviden v potrjeni strategiji Petrola do leta 2022. Namesto 521 milijonov je predvidela za približno 430 milijonov več. Za vse dodatne naložbe skupaj (med njimi Crodux, Nomago) je računala, da bodo na leto prinesle več kot 60 milijonov evrov dobička pred amortizacijo, obrestmi in davki (EBITDA). Skupno bi tako EBITDA v letu 2022 znašal blizu 300 milijonov, količnik dolg/EBITDA bi se na leto gibal med 2,5 in 2,8 (zdaj znaša 1,7). Podrejeni dolg bi Petrol izdal v letih 2021, 22 in 23, ko bi omenjeni količnik presegel 2,5. O kakšni čezmerni zadolžitvi torej ni sledu. Uprava je po seji nadzornega sveta 20. oktobra v pripravah na četrtkovo sejo umaknila predlog o izdaji podrejenega dolga. Prepozno.

Delavski predstavniki in zaposleni

Nada Drobne Popovič je na seji sveta delavcev 7. novembra (zapisnik hranimo v uredništvu) povedala, da je tudi sama, ko je bila v upravi SDH, "videla veliko primerov zelo uspešnih podjetij, ki so klavrno končala zaradi napačnega in previsokega zadolževanja (primer Istrabenza, ki je za sabo potegnil Petrol)". Na omenjeni seji sveta delavcev so bila predstavljena vprašanja zaposlenih, ki so izražali ogorčenje nad tem, da so tudi predstavniki delavcev v nadzornem svetu privolili v odhod uprave. Delavski člani NS-ja (Alen Mihelčič, Zoran Gračner in Robert Ravnikar) so sodelavcem pojasnili, da so zgolj potrdili sporazume o prenehanju mandatov, ki so jih sklenili nadzorni svet in trije člani uprave. Če bi glasovali PROTI, bi to po njihovem pomenilo, da ne podpirajo sporazumov in da je edina druga možnost odpoklic iz krivdnih razlogov. Je pa zaokrožila anonimka, ki z manj prijaznimi besedami obtožuje omenjene predstavnike delavcev v nadzornem svetu, da poslušajo svoje "botre iz maloprodaje". Anonimka iz kroga zaposlenih poziva vse predstavnike delavcev, naj odstopijo ("strahopetci, odstopite"), ker so pomagali pri odhodu uprave ali pa molčali, ko bi bilo treba spregovoriti.

Notranje diverzije

Berločnikova uprava je od leta 2011 veliko skrb posvečala kadrom in komunikaciji. Bistveno je zmanjšala delež aktivno nezavzetih zaposlenih. Tomaž Berločnik je bil naravnost oboževan. Na drugi strani pa se je zaradi vzpostavitve doslednega nadzora v družbi, ki obsega nadzor poslovanja in preiskave, marsikomu zameril. Po naših informacijah Petrolova "notranja policija" zbira informacije o poslovanju SD-jevega člana Andraža Lipolta, ki v družbi lastnoročno vodi naložbe, področje torej, kjer je najlažje pristaviti osebni lonček. Lipolt, Matjaž Šifkovič, Alen Mihelčič, Zoran Gračner in Robert Ravnikar naj bi (podobno priča anonimka) tvorili krog ljudi, ki se je povezal s politično vodenimi prijatelji (zdaj začasnim predsednikom nadzornega sveta Sašem Bergerjem, nadzornikom Metodom Podkrižnikom) in drugimi predstavniki v SD-ju, stranki, ki je nekoč podprla Berločnika in mu pred mesecem obrnila hrbet. Lipolt je bil sicer predviden za dodatnega člana uprave.

Družba Petrol in Andraž Lipolt pa sporočata, da Lipolt, direktor področja investicije in tehnika, ni v nikakršni interni preiskavi ter se o njem ali njegovem delu, zaradi katerega koli vzroka, tudi ne zbirajo nikakršni podatki ali informacije.

Drugi mediji so pri SD-jevih povezavah že omenili Draga Isajloviča in vodjo poslanske skupine Matjaža Hana. Na vprašanje, ali drži tudi, da se mu je uprava zamerila, ker je Petrol v tem letu zmanjšal obseg poslovanja z njegovim podjetjem M&M International, Matjaž Han ni odgovoril.

Politične barve niso ključne

Za enega najambicioznejših ljudi v Petrolovem sistemu velja Boštjan Napast, kandidat za novo upravo Petrola. Napast, ki je bil nekoč blizu SDS-u, je glavni direktor Geoplina, ta je v 75-odstotni lasti Petrola, drugo ima večinoma država. Pred Geoplinom je bil Napast v upravi Petrola (v času velike zadolženosti pod Kryžanovskim), dokler tja ni prišel Berločnik. Napast je 10. septembra letos potoval v Moskvo s politično-gospodarsko delegacijo. Vendar ni spremljal Berločnika, med obiskom se je držal zlasti premierja Šarca in ministra Počivalška. Pojavila so se ugibanja, ali pripravlja teren za svoj vzpon na vrh Petrola. Pa tudi, ali lahko njegovo udeležbo povežemo z Mercatorjem. Bi bil Petrol pripravljen sodelovati v nakupu oziroma reševanju trgovca? Po naših poizvedovanjih se je na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo res porajala ideja o tem, da bi blue chip podjetja vstopil v Mercator, vendar zamisel ni nikdar postala resna. Tudi študija, ki jo je MGRT naročil pri EIPF-ju, ne govori o udeležbi Petrola. Mercatorjeva usoda se bo tako najverjetneje odvila pod Fortenovo.

Ker jim vsem ustreza

Razlogi za razhod z upravo, ki jih navaja nadzorni svet, so en del zgodbe, ki ji bodo delničarji prisluhnili na prihajajoči izredni skupščini. Drugi del pa je vprašanje, komu dogajanje ustreza. Pri tem naletimo na vedno enak odgovor: uskladili so se interesi mnogih. So delničarji, ki sumijo nekdanjo upravo, da je v preteklosti izpeljala škodljive prevzeme, potem je tu SD, ki pripravlja teren za novo upravo, za staro pa ne jočejo niti v kabinetu predsednika vlade (kjer je ključna oseba državni sekretar Damir Črnčec). Večinoma iz dveh razlogov: prvi je, da je Petrol pod Berločnikom oglaševal v medijih, kot sta Nova24TV in Demokracija. Premier Marjan Šarec je v tvitu 2018 vprašal: "… ali želja po dobičku res upravičuje strpnost do nestrpnosti?" Drugi razlog pa je Competo, kadrovska agencija Aleksandra Zadela, v kateri ima Tomaž Berločnik 23,6-odstotni lastniški delež. Competo je iskal prvega človeka za Uradni list, očitno ga je mimo njega iskal tudi generalni sekretar LMŠ-ja, ki je moral zaradi vsebine telefonskega klica prvi nadzornici Ireni Prijović odstopiti s položaja. Competo je na vrhu Telekoma ustoličil tudi Matjaža Merkana, ki je odšel po komaj dveh mesecih. Marsikateri vidik "dela in lika" Tomaža Berločnika ni ustrezal ključnim ljudem. Nazadnje je tu še to, da so bili člani nekdanje uprave med bolje plačanimi v državi, z okrog 300 do 350 tisočakov bruto plače na leto. Lahko si mislimo, da bi si marsikdo želel njihovih fiksnih in variabilnih prejemkov.

V pričakovanju decembrske skupščine

Izredna skupščina Petrola, na kateri se bodo delničarji seznanjali z razlogi za razhod med nadzornim svetom (zdaj ga vodi Sašo Berger) in nekdanjo upravo, bo 12. decembra. Zanimivo bo slišati, ali se nekdanji upravi poleg usmeritev očita tudi kaj glede preteklih naložb.