Od tega v petek za 3,6 odstotka, njegova vrednost 8.378 točk je najnižja po pomladi 2003. Glede na panično petkovo trgovanje v Tokiu in na trenutke tudi v Evropi jo je Wall Street še dokaj dobro odnesel. Zjutraj je dogajanje na terminskem trgu kazalo na pravi zlom. V ospredju je še naprej strah pred hudo recesijo, ki ne bo prizadela le največja gospodarstva, ampak tudi dežele v razvoju. Podjetja množično odpuščajo delavce, dobički strmo padajo, napovedi so slabe. Čeprav analitiki pravijo, da so delniški trgi po silovitih letošnjih padcih na dnu ali vsaj blizu dna, kupcev to ne prepriča, saj zaupanja v trg ni.

Krepak padec evra
V vsem tednu je Dow Jones izgubil 5,3, Nasdaq 9,3 odstotka. Na več kot petletnem dnu so tudi evropski delniški trgi. Spet so trpele bančne delnice. Britanska HSBC se je v petek pocenila za 13,5 odstotka. Analitiki pri Morgan Stanleyju napovedujejo, da bo morala banka leta 2009 dividendo oklestiti za polovico. Finančna kriza se je povsem zajedla tudi v realno gospodarstvo. Renaultove delnice so v petek zaradi slabih napovedi padle za 12,6 odstotka. Izvozna podjetja bi v normalnih časih z olajšanjem sprejela padanje evra, katerega vrednost je le še 1,263 dolarja. Divji premiki na valutnem trgu so prizadeli tiste Slovence, ki so posojilo vzeli v frankih, saj je švicarska valuta močno porasla. Za trenutek je bilo treba za evro plačati manj kot 1,45 franka.

Fed naj bi obresti oklestil za pol odstotne točke
Gotovo bo tudi naslednji teden izjemno nervozen. Znan bo podatek o ameriški gospodarski rasti v zadnjem četrtletju. Ta naj bi bila negativna, podobno kot je bila v Veliki Britaniji (BDP se je znižal za pol odstotka), kjer so imeli prvo negativno četrtletje v zadnjih 19 letih. Ameriška centralna banka bo v torek in sredo na rednem sestanku ključno obrestno mero, po kateri si banke čez noč med seboj sposojajo denar, najverjetneje znižala za pol odstotne točke, na en odstotek. Tako nizko obrestno mero so imeli v ZDA nazadnje med junijem 2003 in junijem 2004, povzročila pa je predvsem napihovanje nepremičninskega balona, ki je po lanskem poku povzročil katastrofalno finančno krizo.

Nafta 60 odstotkov pod julijskim rekordom
Tudi tokrat kritiki menijo, da bi enoodstotna obrestna mera prinesla zgolj kratkoročen psihološki učinek. Temeljni problem, da denar ne kroži, bi namreč ostal. Na srečo je sicer ta teden prinesel nekaj olajšanja na denarnem trgu, saj sta se obrestni meri libor in evribor znižali. Nekateri ugibajo, da bi Fed utegnil obresti znižati pod en odstotek, kar se še ni zgodilo. Če se krizne razmere ne bodo uredile, lahko na prihodnjih sestankih izglasujejo celo ničelno obrestno mero, kot so jo v 90. letih poznali na Japonskem. Končajmo z nafto, ki ji Opecovo znižanje proizvodnje ni bistveno pomagalo. Zadnja cena za ameriško lahko nafto je bila 64,56 dolarja. Cena zlata je 733 dolarjev.

T. O.