Na sejo nadzornega sveta, na kateri bi razpravljali o razrešitvi direktorice Vegrada Hilde Tovšak in imenovanju nove uprave nista prišla preostala člana tričlanskega sveta Branka Gabriel in Samo Mastnak. Boštjančič je zato že dopoldne napovedal svoj odstop. Želi, da ga razrešijo čim prej, ali ga lahko razrešijo že na skupščini, sklicani za 30. avgust, pa je treba pravno preveriti. Funkcijo bo sicer opravljal do imenovanja novega člana nadzornega sveta.

Boštjančič je bil na seji sam
O tem, da se seje, ki jo je sklical, ne bosta udeležila, ga ostala nadzornika nista obvestila, pravi in pojasnjuje, da je za to izvedel iz medijev. Branka Gabriel in Samo Mastnak sta namreč v izjavi za javnost, v kateri pojasnjujeta razloge za svojo odločitev, zapisala, da sta Boštjančiču predlagala, da sejo skliče za 30. avgust ob 11. uri, saj še nista dobila magnetograma z zadnje seje. Magnetogram potrebujeta, da bi "razjasnil nejasnosti glede odstopa Klemna Boštjančiča z mesta predsednika NS-ja".

Izjava nadzornikov je "popolna neumnost"
Boštjančič je njuno pojasnilo komentiral kot "popolno neumnost" in dejal, da je svoje stališče glede odstopa jasno (in tudi pisno) pojasnil, in dodal, da je odstop veljaven, ko ga poda v pisni obliki. To velja tudi za Hildo Tovšak, ki je, kot je povedal, "cel petek govorila, da bo odstopila, pa sem jaz vseskozi govoril, da še nisem videl te odstopne izjave".

Sicer pa sta mu nato nadzornika po elektronski pošti sporočila še druge razloge za neudeležbo. Po njegovih besedah sta navedla, da uprava nima zadosti časa, da bi odgovorila na vprašanja, o katerih je Boštjančič že v preteklosti želel pojasnila.

Gre za pojasnila glede govoric, da so se na račune v Liechtensteinu nakazovali milijoni evrov, in glede kredita, ki ga je Vegrad odobril družbi pooblaščenki Vegrad Naložbe. "Nadzornika sta se postavila v vlogo zagovornika uprave, da ta ne more čez vikend pripraviti teh odgovorov, zato rabimo več časa," je dejal Boštjančič.

Boštjančič: Tovšakova naj odide
Kakšna bo zdaj usoda Tovšakove, o razrešitvi katere je Boštjančič želel razpravljati že na seji prejšnji petek, a ostala nadzornika na to nista prestala, težko komentira. Sam ni navdušen na finančnim poročilom, ki ga je nadzorni svet sicer sprejel s preglasovanjem, a meni, da je poročilo slabo in nekvalitetno. "Jaz se seveda bojim, da če bo tudi načrt tak, prisilna poravnava ne bo potrjena," je dejal. Prepričan je namreč, da je potrebno narediti načrt, ki bo realen, ne pa "nekaj privlečeno za lase".

Delavci zahtevajo plače, sicer bo stavka
Vmes je zavrelo tudi med Vegradovimi delavci, ki zaradi neizplačanih plač pozivajo k stavki. Sindikalni predstavnik Srečko Čater se je neuspešno skušal srečati s Hildo Tovšak, ki naj bi bila odsotna zaradi zdravstvenih razlogov, in ji predati zahteve delavcev. Če mu to ne bo uspelo do torka, bodo zahteve poslali po pošti.

V primeru neizponjenih zahtev - izplačila majskih, junijskih in julijskih plač, prispevke, nakazila bankam za posojila in regres - delavci 1. septembra napovedujejo opozorilno, nato pa splošno stavko do izpolnitve zahtev, je dejal Čater. Sicer pa je prepričan, da so plače tako nizke, da bi sredstva zanje morali zagotoviti, sploh če uprava meni, da je družba sposobna izpeljati prisilno poravnavo.

Vegrad pod drobnogledom policije
Vegrad so sicer že pred časom pod drobnogled vzeli policisti, kar je pred dnevi v oddaji Vroči mikrofon na Radiu Slovenija potrdil generalni direktor policije Janko Goršek. Sektor kriminalistične policije na celjski policijski upravi že nekaj časa preverja različne dogodke, ki bi lahko vsebovali elemente kaznivih dejanj. "Policija je že bila aktivna , zdaj pa smo delo kriminalistov intenzivirali," je pojasnil.

Da bi do odhoda Tovšakove z vrha Vegrada moralo priti "že takrat, ko je prišlo do aretacij zaradi sumov kaznivih dejanj", pa je prepričan predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša. "Če bi bil takrat takšen javni pritisk za odstop, kot je danes, te tragedije, kot se dogaja Vegradovim delavcem, najbrž ne bi bilo," je dodal.

Tovšakovo bi lahko odstranili upniki
Bolje kot delavcem pa vendarle kaže upnikom Vegrada. Zanje namreč še ni vse izgubljeno. Če sodišče pristane na prisilno poravnavo, ki jo predlaga uprava Vegrada, lahko namreč po novem, spremenjenem zakonu o plačilni nesposobnosti organizirajo upniški dobor, sami izvedejo dokapitalizacijo in s tem prevzamejo nadzor v podjetju.

Na ta način bi lahko dosegli odstavitev Tovšakove, preprečili, da bi v okviru prisilne poravnave določene zdrave posle podjetja speljala na svoj mlin oziroma da bi velike banke zaradi strahu pred poslabšanjem svojih bilanc zadarževale proces čiščenja podjetja, in predvsem zavarovali svoje interese, poroča Radio Slovenija.