Ekonomiste Jožeta Mencingerja, Maksa Tajnikarja in Rada Pezdirja smo namreč povprašali, ali menijo, da je dvig plač trenutno mogoč in kako bi se ga sami lotili.

Po srečanju socialnih partnerjev so sindikati znova jasno povedali, da sta med kratkoročnimi cilji razbremenitev plač in dvig minimalne plače. Menite, da je dvig plač v zdajšnjih razmerah mogoč?

Jože Mencinger: Povečanje neto plač brez povečanja bruto plač je teoretično mogoče le s prerazdelitvijo, ki bi jo dosegli z povečanjem progresivnosti pri dohodnini; premik splošne oljašave, ki tudi poveča progresivnost, pa tistim z nizkimi dohodki ne koristi. Vendar tudi sprememba stopnje progresivnosti ne pomaga takoj, saj bi večja progresivnost lahko veljala le za naprej, torej bi se v najboljšem primeru (če bi zakon sprejeli takoj, kar ni verjetno) lahko uveljavila šele naslednje leto.

Maks Tajnikar: Med ekonomisti po svetu je različen pogled na to, ali dvig minimalnih plač vodi do večje brezposelnosti. Pri nas poznam dve raziskavi preteklih popravkov minimalnih plač in nobena ne ugotavlja, da bi dvig minimalnih plač povečal brezposelnost. Res pa je, da obe ugotavljata, da je bil dvig minimalnih plač povezan z večjo zaposlenostjo. To verjetno pomeni, da je nastal v času, ko se je povečevala zaposlenost.

Sam menim, da je dvig minimalnih plač v času, ko se oživlja gospodarstvo in ko živimo v vsaj srednje razviti deželi, nujen, saj je jasen signal, da ne potrebujermo v strukturi slovenskega gospodarstva podjetij, ki ustvarjajo reveže in ki ne povečujejo bogastva slovenske družbe. A signal mora biti postopen, da se gospodarstvo lahko nanj privadi, kar pomeni, da večjega skoka minimalnih plač ni mogoče narediti naenkrat, pač pa v realistično kratkem času (recimo letu dni). Za to pa je potreben zakon!

Rado Pezdir: Višine plače ni mogoče uzakoniti. Če trga za nekatere proizvode ni, potem tudi ne more biti dviga plač, ne glede na to, kaj se dogovorijo sindikati in vlada, in ne glede na to, kak zakon vlada sprejme. Zato je tudi vseeno, kako hitro se sprejema dvig minimalne plače.

Kakšen je vaš recept za dvig plač? Od kod naj se vzame denar? Prosim, bodite konkretni.

Jože Mencinger: Teoretična možnost je negativna davčna stopnja oziroma subvencija za najnižje dohodke, kar pa bi prineslo veliko zmanjšanje davčnih prihodkov, ki bi jih bilo treba nadomestiti. Edini mogoči vir za to je povečanje DDV-ja in trošarin, kar pa ima tudi negativne strani (zmanjšuje realne dohodke, vpliva na nakupe v tujini namesto doma itd.)

Viri dodatnih dohodkov, ki jih omenjajo politiki (90-odstotno obdavčenje najvišjih menedžerskih plač, povečanje davka na dobiček ali uvedba davka na premoženje), pa so le demagoško pomembni, njihova davčna donosnost pa je majhna.

Maks Tajnikar: Dvig minimalnih plač ne sme pomeniti dviga plač nasploh. V tem trenutku ga ne potrebujemo in si ga ne moremo privoščiti. Poudarjam, da ga tudi naraščajoča brezposelnost na trgu dela ne bo dovolila. Če pa bo nastal, ga bo realno razvrednotila inflacija. Zato nasploh v gospodarstvu za to korekcijo sploh ne potrebujemo dodatnega denarja.

Rado Pezdir: V nasprotju s prepričanjem sindikatov, da morajo Slovenci tekmovati s Kitajci in Indijci v panogah, kjer je mesečni zaslužek enak pesti riža, in v nasprotju z ekonomisti, ki trdijo, da je treba razlastiti del prebivalstva, predlagam prestrukturiranje gospodarstva.

V turizmu, gostinstvu in igralništvu bi lahko prezaposlili dobršen del tistih, ki danes životarijo, treba pa je tudi spodbujati nastanek novih delovnih mest, predvsem z davčnimi spremembami (zniža naj se davek na dobiček na, denimo, 5 % in zmanjša davčna progresija na minimum), ki lahko omogočijo nove zaposlitve in delovna mesta.