Čeprav je Fed v zdajšnji krizi ukrepal še odločneje od preostalih centralnih bank, je vedno bolj jasno, da bo tudi to premalo, da se prepreči depresija. V samo dveh mesecih je bilo v ZDA vloženih 36,5 milijona vlog za podporo za brezposelnost. Guverner Jerome Powell je v sredo opozoril, da bi lahko recesija, ki jo je povzročila pandemija, trajala dlje časa in da bo treba uporabiti še dodatna orodja, da se prepreči večja gospodarska škoda. Kakšne ukrepe je imel v mislih, ni znano, bo pa moral pri tem po Powllovem mnenju glavno vlogo odigrati kongres (ta je sicer sprejel že reševalne svežnje v vrednosti skoraj tri bilijone dolarjev) in ne Fed. Za negativne obrestne mere, ki so jo uvedle številne velike centralne banke (tudi ECB), se ameriška centralna banka za zdaj še ne bo odločila, je poudaril Powell.

"Najpomembnejše vprašanje na svetu"
Lahko, da bo Powell kmalu spremenil svoje mnenje in morda podlegel tudi pritisku predsednika Donalda Trumpa, ki v tvitih že poziva k uvedbi negativnih obresti. Tudi pri Goldman Sachsu menijo, da bo v primeru drugega vala epidemije Fed prisiljen uporabiti v ZDA še nikoli viden ukrep. Pri Evropski centralni banki je depozitna obrestna mera 0,5-odstotna, kar pomeni, da mora poslovna banka, ki čez noč "parkira" denarne presežke pri ECB-ju, plačevati pol odstotne kazenske obresti. Legendarni vlagatelj Warren Buffett je že pred dvema mesecema za Yahoo Finance izjavil, da gre pri ameriških negativnih obrestnih merah za najpomembnejše vprašanje na svetu v zgodovini ekonomije in da sam ne pozna odgovora nanj (no, lahko mu v Evropi povemo, da kaj dosti ne pomagajo ne v območju evra, ne v Švici, ne v Skandinaviji ali na Japonskem). Takrat je izrazil tudi osuplost nad padcem donosnosti vladnih obveznic, saj je bila celo donosnost 30-letne obveznice pod enim odstotkom (trenutno je 1,325-odstotna), kar je označil kot "res noro".

Netflixove delnice letos poskočile za 40 odstotkov
Na Wall Streetu je zadnji teden prinesel znižanje tečajev (Dow Jones je v petih dneh izgubil 2,7 odstotka), kot da vlagateljem po močni aprilski rasti zmanjkuje moči. Newyorški indeksi so se marca rekordno hitro pogreznili v medvedje območje in bili na vrhuncu negotovosti že več kot 30 odstotkov oddaljeni od rekorda, toda aprila se je zaradi bilijonskih reševalnih svežnjev slika močno popravila, indeks S&P se je zvišal za 13 odstotkov, kar je bila največja mesečna rast po januarju 1987. Optimizem je bil sicer zelo selektiven in omejen na peščico podjetij, ki tudi v krizi poslujejo dobro (ali pa še bolje). Od 23. marca do danes so bile denimo delnice petih največjih ameriških podjetij (Apple, Microsoft, Amazon, Alphabet in Facebook) zaslužne za več kot četrtino rasti indeksa S&P. Microsoftove so trenutno 12 odstotkov višje kot na začetku leta, Netflixove celo za 40. Na drugi strani so podjetja, ki so jih močno prizadeli ukrepi socialnega distanciranja. Delnice letalske družbe Delta so tako letos izgubile kar dve tretjini vrednosti. Ker so še nekateri sektorji popolnoma na tleh, je jasno, da vlagatelji še ne verjamejo v hitro okrevanje gospodarstva.

Tesla "grozi" Toyoti
Tesline delnice so tudi v zadnjem tednu nadaljevale rast, ki se je v zadnjem letu prekinila le občasno, nazadnje 1. maja, ko je Elon Musk tvitnil, da je njihova cena previsoka. Tisti dan so zanihale deset odstotkov navzdol in se spustile pod 700 dolarjev, toda zdaj so spet pri približno 800 dolarjih. Vlagatelji so očitno navdušeni, ker je podjetje v zadnjem lanskem četrtletju končno poslovalo z dobičkom, kako si drugače razlagati podatek, da so delnice letos pridobile 90 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa kar 245 odstotkov. Nekateri analitiki ciljno vrednost delnic postavljajo nad 1000 dolarjev in napovedujejo, da bo naslednje leto Tesla kupcem dostavil 700 tisoč električnih vozil. Že letošnje poslovanje bo v teh razmerah zavidljivo, saj naj bi prihodki porasli za deset odstotkov. Tržna vrednost Tesle je poskočila že na 150 milijard dolarjev, podjetje je vredno skoraj petkrat toliko kot General Motors in le še približno 10 milijard manj od Toyote. S Teslinimi delnicami se trguje pri skoraj 70-kratniku načrtovanega dobička za leto 2021. Pri Fordu je razmerje P/E (za načrtovani dobiček v letu 2021) le deset.

Nafta tretji teden zapored strmo navzgor
Vrednost nafte je v zadnjem tednu spet občutno porasla, tako da bi se moralo gorivo v Sloveniji v torek podražiti, če ne bo vlada znižala trošarin in bo tako cena bencina in dizla ostala pri enem evru, kjer je zadnji mesec in pol. Spomnimo, da je bila cena brenta aprila že pod 20 dolarji, zdaj pa je presegla 32 dolarjev. Na boljše razpoloženje naftnih trgovcev je v drugi polovici tedna vplivala objava o prvem padcu ameriških zalog surove nafte v zadnjih 15 tednih in o precejšnji kitajski rasti povpraševanja po nafti v mesecu aprilu. Analitiki govorijo o boljšem fundamentu, a opozarjajo, da je nadaljnja pot navzgor vsaj kratkoročno bolj malo verjetna, saj je naftni trg še vedno v znamenju presežne ponudbe.