Tako je bilo v ZDA po katastrofah, kot sta bila orkan Andrew na Floridi leta 1992, in potresa v San Franciscu leta 1989 in Los Angelesu leta 1994, ko so z denarjem iz Washingtona in več milijard dolarjev vrednimi zavarovalninami financirali predvsem obsežna gradbena dela in druga popravila.

Prve ocene tokrat niso toliko optimistične, ekonomisti se že trudijo popraviti napovedi rasti gospodarstva za letošnje leto, saj oživitev tega z začetkom obnove ni tako zanesljiva, proti temu pa govorijo tudi visoke cene nafte na svetovnih trgih.

Orkan je namreč opustošil obsežno, za energetsko oskrbo pomembno območje na jugu ZDA. Škodo še ocenjujejo, prizadete pa so tudi najrevnejše ameriške zvezne države, ki so vezane le na nekaj industrijskih panog, kot so naftna industrija, pristanišča in turizem.

Draga obnova spodbuda
Finančni analitiki pri investicijski banki Goldman Sachs napovedujejo, da se bo gospodarska rast do konca leta zmanjšala za pol do enega odstotka, v prvih dveh ali treh četrtletjih leta 2006, ko naj bi se začela obnova, pa bi lahko narasla za odstotek ali več.

Visoke cene goriva bodo pomenile dodatnih 35 milijard $ stroškov za ameriške porabnike, ki pa naj bi jih presegel 50 milijard vreden program obnove in analitiki pri Barclays Stockbrokers menijo, da bi se cena nafte lahko spustila do 55 dolarjev za sodček, potem ko je takoj po orkanu presegla 70 odstotkov.

Večina finančnikov meni, da bodo cene nafte ostale še naprej visoke, največji dobiček pa bodo imela gradbena podjetja, katerih delnice so že poskočile na borzi.

Katrina bo verjetno postala najdražji orkan v ameriški zgodovini, saj naj bi morale zavarovalnice v ZDA in po svetu za izplačilo odškodnin nameniti 25 milijard dolarjev, kar je več kot po do zdaj najdražjem orkanu Andrew, ko je bila vrednost odškodnin 21,5 milijarde dolarjev, ali po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, ko je bila ta vrednost 20 milijard dolarjev.

Najbolj prizadet revni jug
Kljub pomembni vlogi območja ob Mehiškem zalivu za gospodarstvo ZDA, saj ima ugodno prometno lego in številne rafinerije, ki proizvedejo desetino ameriških potreb po nafti, pa v orkanu najbolj prizadete države ustvarijo samo 3,1 odstotka celotne ameriške proizvodnje.

Prebivalci teh držav imajo od 20 do 30 odstotkov manjše prihodke, kot je ameriško povprečje, in so slabo izobraženi, najrevnejši sloj pa v večini primerov tudi nima zavarovanih svojih domov in premoženja, tako da si ne morejo obetati denarnih sredstev za obnovo.

To bi lahko pomenilo dodaten udarec za gospodarsko rast prizadetega območja, saj je moralo domove zapustiti skoraj pol milijona ljudi, med katerimi nekateri, ki so v poplavah po orkanu izgubili prav vse, odkrito priznavajo, da se verjetno ne bodo več vrnili in si bodo dom ustvarili drugje. S tem bi bila najbolj ogrožena predvsem manjša in srednje velika podjetja, ki si verjetno ne bodo mogla opomoči.

Udarec za promet in turizem
Najbolj je prizadeto zgodovinsko mesto New Orleans, ki zaposluje tretjino vseh zaposlenih v Louisiani in 40 odstotkov delavcev v turizmu, poleg tega pa je pomembno pristanišče ob ustju Misisipija, ki ZDA oskrbuje z večino uvoženega naravnega kavčuka in skladišči več kot četrtino ameriške kave. Na tem območju pretovorijo tudi polovico ameriškega izvoza žita, med njimi največ pšenice.

New Orleans in mesta ob obali so močno odvisni od igralniške industrije, ki bo potrebovala kar nekaj časa, da si bo opomogla. V Biloxiju v Misisipiju je orkan popolnoma uničil priljubljene igralnice na ladjah, ki z davki zagotavljajo desetino državnega proračuna.

V New Orleansu, ki leži nekaj metrov pod morsko gladino, stisnjen na delno tudi izsušenem ozemlju med jezerom in reko Misisipi, je popolnoma poplavljenih 80 odstotkov mestnih ulic. Potrebnih bo nekaj mesecev in veliko napora, da bodo iz mesta prečrpali vso vodo in da se bo sploh lahko začela obnova.