Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pod vodstvom Gorana Klemenčiča je predstavila ugotovitve o primeru suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb Telekoma Slovenije pri prodaji in nakupu deleža v kosovski družbi Ipko.net in izdajo poroštva za obveznosti podjetja Najdi.si.

Telekom Slovenije je pod upravo Bojana Dremlja leta 2007 za 5,25 milijona evrov prodal 15-odstotni delež kosovskega Ipka Factor banki, ki je nato po enaki ceni delež takoj prodala kosovskemu poslovnežu Ekremu Lluki. Za nakup deleža pa je dobil posojilo omenjene banke. Telekom ga je čez dobri dve leti odkupil nazaj, za več kot trikratno ceno. S tem naj bi Dremljeva uprava slovenskega največjega telekomunikacijskega operaterja oškodovala za več kot 10 milijonov evrov.

"Zadeva se je dogajala na Kosovu, ki predstavlja okolje, ki je na mednarodnem poslovnem in javnem okolju nesporno prepoznano in izpostavljeno kot okolje z izrazito visokimi korupcijskimi tveganji. To dejstvo mora biti znano povprečnemu slovenskemu gospodarstveniku oziroma poslovnežu. To dejstvo je moralo biti znano upravi Telekoma, njenim svetovalcem in posrednikom pri poslu," je razložil predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.

"Kljub temu je uprava Telekoma to spregledala, če ne že aktivno izkoristila. Toliko bolj to trdimo, ker so se v postopku komisije v tem primeru pojavili indici in informacije v smeri konkretnih korupcijskih kaznivih dejanj, dajanje podkupnine ipd. posameznih udeležencev Telekoma," dodal je še, da je bil po nekaterih informacijah del kupnine vrnjen s Kosova v Slovenijo, je dodal Klemenčič.

Predsednik protikorupcijske komisije je tudi povedal, da so vsi vpleteni imeli v postopku preiskave možnost, da se o teh dejanjih tudi izrečejo, vendar pa njihovi odgovori niso spremenili ključnih ugotovitev, mogoče le v malenkostih. "Nismo pričakovali, da bo kdo priznal, da je to storil, ker se to v tej državi ne dogaja. Vsekakor pa nas njihovi argumenti niso prepričali," je opomnil Klemenčič.

Ugotovitve bodo izročili policiji in tožilstvu
Po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije je uprava Telekoma v primeru Ipko.net omogočila premoženjsko korist za več kot 10 milijonov evrov, s takšnim ravnanjem pa so uresničili znake korupcije. KPK je opozoril tudi na precej neskrbno ravnanje nadzornikov v tem primeru, svoje ugotovitve pa bodo poslali upravi Telekoma. Celoten primer in dokumentacijo so tudi predali policiji in pristojnemu tožilstvu.

Sporen tudi nakup Najdi.si
Drugi domnevno sporni posel Dremljeve uprave je nakup podjetja Najdi.si. Telekom je leta 2007 od Novega foruma odkupil 75 odstotkov družbe Interseek (pozneje Najdi.si) in se zavezal, da bo preostanek deleža odkupil čez dve leti in hkrati dal poroštvo, da bo poravnal vse obveznosti Interseeka, ki bi v vmesnem času nastale do družbe Novi Forum. Na koncu je Telekom poravnal obveznosti v vrednosti več kot tri milijone evrov.

Revizorska družba Deloitte je sicer v posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v družbah skupine Telekom Slovenije v zadnjih letih ugotovila celo vrsto škodljivih zadev. Odvetniška pisarna Ilić pa je nato po pooblastilu zdajšnjega vodstva Telekoma Slovenije zoper člane nekdanje uprave vložila dve odškodninski tožbi zaradi škode, ki je nastala pri nakupu slovenske družbe Najdi.si ter družbe Ipko na Kosovu.

Dremelj pravi, da so bili posli skrbni in gospodarni
Na ugotovitve protikorupcijske komisije je odzval tudi nekdanji predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj. Poudaril je, da protikorupcijska komisija kot kaže ne potrebuje nobenega dokaza, da nekoga obtoži. "V svojih ugotovitvah ne predloži nobenega dokaza, enostavno slepo sledi ugotovitvam Deloittove revizije, ki smo jo zelo natančno in z argumenti zavrnili, poleg tega pa je še protizakonita," je povedal nekdanji direktor Telekoma.

Dremelj je še dejal, da je nekdanje vodstvo odgovorilo na vse navedbe v osnutku, ki mu ga je posredovala protikorupcijska komisija, in predložilo vrsto dokazov. "Vse so gladko ignorirali, ker si, kot izgleda, lahko privoščijo obtoževati brez argumentov," je povedal Dremelj.

Klemenčič apelira na politike
"Področje upravljanja družb v večinski ali prevladujoči državni lasti je resno izpostavljeno resnim tveganjem za sistemsko politično korupcijo in za nasprotja interesom. Obenem pa je uveljavljanje osebne, moralne, politične in kazenske odgovornosti odgovornosti za ravnanje in opustitve povezane z upravljanjem teh družb skorajda nično," je povedal Goran Klemenčič in poudaril, da sta ti dve dejstvi zelo pomembni pri razpravah glede ustanovitve državnega holdinga in sanacije bank.

Protikorupcijska komisija je tudi pozvala politiko in stroko k novemu konceptu upravljanja državnih naložb, da bo prišlo do omejevanja tveganja sistemske korupcije, ki so del slovenske realnosti, in okrepila elemente odgovornosti. Pred dvema tednoma so tudi poslali svoje mnenje gospodarskemu in finančnemu ministrstvu ter poslanskim skupinam glede zakona o državnem holdingu, kjer so podali nekaj konkretnih pripomb.

Gregor Cerar