Delničarji Telekoma Slovenije so se sicer seznanili tudi z vloženimi tožbami zoper nekdanjo upravo. Odločili so še o razdelitvi bilančnega dobička, podelili razrešnico upravi pod vodstvom Ivice Kranjčevića ter nadzornemu svetu in za revizorja za poslovno leto 2012 imenovali družbo KPMG Slovenija. Lastnikom pa bo družba namenila sedem evrov dividende na delnico.
Boj za nadzor
Zapletlo pa se je že pred skupščino. Po potezi AUKN-ja, je vlada, potem ko je uprava Telekoma za vodenje skupščine delničarjem predlagala odvetnika Stojana Zdolška, po pisanju časnika Dnevnik, na tem položaju želela videti Francija Matoza, a so delničarji izbrali Zdolška.
Čeprav država obvladuje približno 72 odstotkov Telekoma, AUKN v imenu države o Zdolškovem imenovanju ni glasovala.
"Nismo imeli zakonskih pogojev za imenovanje Zdolška," je po skupščini pojasnil član uprave AUKN Marko Golob. Zdolšek se je sicer po njegovem mnenju pravilno odločil za umik točke glede zamenjave nadzornikov.
Najprej nadzorniki, nato uprava
Vladna želja po Matozu je bila pomembna zaradi tega, ker predsednik skupščine določa, katere točke se bodo uvrstile na dnevni red. Vlada si je namreč na dnevnem redu želela videti tudi glasovanje o novem nadzornem svetu družbe, potem, ko je AUKN to točko brez vednosti vlade umaknil z dnevnega reda.
A delničarji so podprli predlog uprave in za predsednika skupščine podprli Zdolška, ki se je odločil, da glasovanja o nadzornem svetu ne uvrsti na dnevni red. S tem pa so se izjalovili tudi poskusi vlade po zamenjavi nadzornikov, ki v rokah držijo usodo uprave
Mimo javnosti
Na dopisni seji, o kateri vlada ni obvestila javnosti, naj bi v sredo popoldne sprejela več sklepov o dopolnitvi glasovalnih stališč države na današnji skupščini, med temi pa je bil ključni sklep povezan prav z njenim predsednikom.

Protikorupcijska komisija na delu
Komisija za preprečevanje korupcije bo je zato danes napovedala, da bo preiskala dogajanje glede vladnega sklepa, da naj današnjo skupščino vodi Matoz.
"Glede na to, da je odvetnik Franci Matoz osebni odvetnik predsednika vlade v kazenskem postopku, hkrati pa je bil tudi kandidat stranke SDS na minulih državnozborskih volitvah, omenjena informacija kaže na vse znake kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja nasprotja interesov, kjer so tovrstne prakse izrecno prepovedane," so sporočili iz komisije.
Sporna praksa uporabe odvetnikov, ki po eni strani v različnih pravnih postopkih neposredno zastopajo funkcionarja ali predstojnika državnega organa oziroma javnega zavoda kot fizično osebo, obenem pa sklepajo pogodbe oziroma so pooblaščeni za pravno zastopanje javnega subjekta, ki ga ta funkcionar nadzoruje ali vodi, se je po besedah komisije nerazumno in skoraj “brezsramno” razširila. "Ne gre samo za problem državne ravni, ki smo mu bili priča v tem primeru, ampak za več mestnih občin in nekaj večjih javnih zavodov," dodajajo.