"V zvezi s tem verjetno obstajajo določene omejitve, ki pa za zdaj niso znane, dvomim pa, da bi bila lahko stvar samo pozitivna brez kakršnih koli pogojev," je Mrak komentiral odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da fiskalni pakt in mehanizem za pomoč evrskim državam nista protiustavna.

Na vprašanje, ali odločitev nemškega sodišča posledično pomeni, da morajo države, ki zaprosijo za pomoč, najprej varčevati v državni upravi in reformirati gospodarstvo, pa je Mrak odgovoril, da to ni nič novega, saj ukrep evropske centralne banke to že omogoča. "Zddaj se ta instrumentarij postavlja v širši kontekst. Da, lažje bo priti do teh sredstev, le da bo to - če boš za tovrstne aranžmaje zaprosil - povezano s pogojevanjem."

Ni enotnih pogojev
Da enotnih pogojev za vse države, ki bi zaprosile za finančno pomoč, ni, nakazuje po Mrakovih besedah že primer Španije, glede katere prevladuje mnenje, da bo pogojevanje bolj ali manj vezano le na bančni sektor. »Razlog je v tem, da so Španci v preteklih dveh letih naredili že veliko strukturnih reform, pa tudi glede javnofinančne konsolidacije. Zdaj prevladuje mnenje, da na tem področju ni treba dodatno zaostrovati«, pravi Mrak in dodaja, da podobno velja tudi za Ciper.

Izpeljane reforme boljše izhodišče za pomoč
Glede Slovenije pa dvomi, da bo stvar omejena izključno na bančni sketor, saj "stvari, o katerih govorimo že leta, še nismo naredili". Na vprašanje, ali bodo pogoji za Slovenijo še zahtevnejši, Mrak odgovarja: "Če bomo zaprosili za pomoč, preden bomo sprejeli strukturne reforme, sem prepričan, da bodo te strukturne reforme in tudi javnofinančna konsolidacija, sestavni del teh pogojev. Če pa bodo reforme sprejete pred tem, bo zagotovo tudi pogajalski položaj države v tovrstnih aranžmajih nekoliko boljši."

Saša Banjanac Lubej