V pismu, ki ga je objavil vladni urad za stike z mediji v Berlinu, je Scholz gospodarskemu, finančnemu in okoljskemu ministrstvu naročil, naj predložijo zakonodajne predloge, s katerimi bodo jedrske elektrarne Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland lahko obratovale tudi po koncu leta, najpozneje pa do 15. aprila 2023.

Omenjene tri jedrske elektrarne imajo zmogljivost 4300 MW in so letos prispevale šest odstotkov k vsej proizvedeni električni energiji v Nemčiji.

Ob tem je ministrstvom naročil pripravo "ambicioznega" zakona o povečanju energetske učinkovitosti in opustitvi uporabe premoga do leta 2030.

Liberalci (FDP) so kanclerjevo odločitev že pozdravili, Zeleni pa so se na njo odzvali zadržano.

Zmanjšane dobave ruskega plina

Odločitev Olafa Scholza prihaja po večdnevnih pogajanjih koalicijskih partnerjev o tem, ali in kako dolgo naj bi tri jedrske elektrarne še obratovale. Nemčija je v preteklih mesecih namreč morala prestrukturirati svojo mešanico energetskih virov zaradi zmanjšanja dobave ruskega plina. Ključna obravnavana rešitev je bila začasna uporaba jedrskih elektrarn, ki naj bi jih v skladu z dolgoletnim vladnim načrtom postopoma ukinili do konca letošnjega leta.

"V interesu naše države in njenega gospodarstva je, da to zimo ohranimo vse svoje zmogljivosti za proizvodnjo energije. Kancler je zdaj poskrbel, da je to jasno," je v ponedeljek tvitnil vodja FDP-ja in finančni minister Christian Lindner, ki je želel, da bi tri jedrske elektrarne obratovale do leta 2024, po potrebi pa bi vnovič zagnali tudi že zaprte jedrske elektrarne.

Minister za gospodarstvo Robert Habeck iz stranke Zelenih, ki tradicionalno nasprotujejo uporabi jedrske energije, je že pred kanclerjevo odločitvijo govoril, da bosta do 15. aprila v rezervi le še dve jedrski elektrarni na jugu Nemčije, in dodal, da ju bodo za proizvodnjo električne energije uporabljali le po potrebi. Tretja preostala jedrska elektrarna, Emsland, pa naj bi bila glede na njegove navedbe dokončno zaprta 1. januarja 2023.