Za to rešitev se je Nemčija odločila zaradi negotovosti glede energije pred jesenjo. Termoelektrarne poganjajo fosilna goriva, torej bodisi premog bodisi nafta oz. plin. Kot je dejal v videosporočilu, njegova vlada kljub temu ostaja zavezana prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam.

"Dejstvo, da moramo zaradi ruskega brutalnega napada na Ukrajino začasno zagnati termoelektrarne, ki smo jih že ugasnili, je grenko," je dejal Scholz. "A gre za kratek čas."

Po besedah nemškega kanclerja Nemčija ostaja zavezana cilju, da do leta 2045 doseže ogljično nevtralnost. "Narediti želimo vse, kar lahko, da se spopademo s podnebno krizo."

Okoljevarstveniki opozarjajo, da bi lahko vlada naredila veliko več, kot možna ukrepa so predlagali določitev omejitve hitrosti in omejitev domačih letov, da bi na tak način privarčevali energijo.

Scholz in minister za gospodarstvo Robert Habeck sta zavrnila možnost, da bi podaljšali delovanje še zadnjih treh preostalih jedrskih elektrarn, ki se jim obratovalna dovoljenja iztečejo konec leta. Kot sta dejala, to ne bi rešilo nemških potreb po energiji, še poroča Euronews.

Če ne bo ruskega plina, stopi v veljavo SOS iz leta 2017

Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi prav prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda Severni tok 1 ne bo več zagnal. Kot smo poročali, bodo med 11. in 21. julijem, kot so sporočili iz družbe Nord Stream, kjer so ob tem dodali, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji, začasno zaprli obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda.

Če bi se res zgodilo, da Rusija ne bi obnovila dobave plina prek Severnega toka 1, potem bi, kot poroča Deutsche Welle, EU aktivirala regulacijo o varnosti dobav iz leta 2017 (t. i. SOS- Security of Supply). V skladu z njim morajo imeti vse države članice svoj načrt za izredne razmere in trifazni sistem. Države članice so članice različnih regionalnih skupin, države znotraj njih imajo podobna tveganja. Eno skupino tako sestavljajo baltske države in Finska, države, ki so bile doslej v celoti odvisne od ruskega plina in ki so delno že poiskale alternativo zanj.

V drugi skupini so Portugalska, Španija in Francija, ki dobivajo le majhno količino ruskega plina in na katere ustavitev dobave prek Severnega toka 1 ne bi imela neposrednega vpliva.

V kriznih situacijah so države članice obvezane, da si solidarnostno pomagajo in izmenjujejo informacije. Poleg tega velja, da so države članice obvezane, da imajo svoja skladišča za zemeljski plin napolnjena najmanj 80-odstotno, in sicer pred začetkom kurilne sezone jeseni. Številni strokovnjaki in politiki opozarjajo, da je v primeru izgube največjega dobavitelja zemeljskega plina, kar je Rusija, zelo težko zagotoviti zadostno polna skladišča.

Kaj bi se zgodilo, če Nemčija, ki je tudi pomembna tranzitna država tako za plinovod Severni tok 1 kot druge plinovode, ne bi več dobivala ruskega plina? Nemški gospodarski minister Habeck se trenutno s sosednjimi državami pogaja o solidarnostnih sporazumih. Ti sporazumi bodo regulirali dobavo v primeru izrednih razmer. Dogovor s Češko je že spogajan. V primeru pomanjkanja bi vzpostavili skupno administracijo oz. nadzor. Češka dobiva zemeljski plin skoraj v celoti prek plinovodov v Nemčiji. Tudi Poljska dobiva plin prek Nemčije in Severnega toka 1, Švica pa celoten plin dobiva iz Nemčije.

V skladu z regulacijo iz leta 2017 mora biti plin ponujen le tistim državam članicam, ki so razglasile izredne razmere in ki so sprejele vse ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Prodaja bi tudi v teh izrednih primerih še vedno delno potekala prek zasebnih delno prek državnih dobaviteljev.

Evropska komisija je dolgo časa pozivala države članice, naj sklenejo medsebojne dogovore glede solidarnostne dobave, kajti Bruselj nima mehanizma za centralni nadzor nad kvotami ali čemur koli podobnim.

Nemčija je za zdaj sklenila tri dogovore: z Dansko, Avstrijo in Češko. Dvostranske dogovore so sklenile še Litva in Latvija, Estonija in Latvija, Finska in Estonija ter Italija in Slovenija.

Kot opozarja Deutsche Welle, je tu še vprašanje lastništva. Finska je recimo delno lastnica največjega nemškega dobavitelja plina Uniperja. Če bi prišlo do finančnih težav, katera država bi morala priskočiti na pomoč?

Države medtem hitijo v iskanju virov energije z dobavo iz drugih držav, a Evropska komisija ocenjuje, da na kratek rok ne bo možno v celoti nadomestiti ruskega plina. Zato poziva k varčevanju. Bruselj namerava sicer prihodnji teden predložiti načrt za izredne razmere.