Nemška podjetja plačujejo višje davke kot slovenska, najprej v zvezno in nato deželne blagajne. Ker pa se dušijo pod stroški energentov, letos tudi višjih plač, in ker se utapljajo v izpolnjevanju obrazcev in drugih birokratskih zahtev, jim hoče vlada – pretežno na pobudo liberalnega finančnega ministra Christiana Lindnerja – priskočiti na pomoč, da bi do 2028 pod določenimi pogoji plačevala manj davka na dobiček.

Vlada načrtuje superamortizacije, podjetja bodo lahko naložbe uveljavljale hitreje in v večjih zneskih. Tako si bodo zmanjšala plačilo davka od dobička, kar velja zlasti v primeru vlaganj v gradnjo stanovanj in čistejše tehnologije oziroma manjšo porabo energije. Davčne izgube bodo lahko prenašala v dobičkonosna leta in si znova tako zmanjšala obveznost plačila davkov. Višje bodo tudi spodbude za vlaganja v raziskave in razvoj.

Podjetjem naj bi ob poravnavi obveznosti ostalo več, in tako vlada upa, da bodo tudi več vlagala in znova zagnala gospodarsko rast. Ukrep je v bistvu mini davčna reforma in je vreden približno sedem milijard evrov letno. Razbremenitev pomeni mogoče osmino tega, kar podjetja odvedejo od dobička. Luknjo bodo občutile v glavnem blagajne zveznih dežel.

Med akutne nemške težave spada birokracija, pri čemer menda več kot polovico birokracije nalagajo evropska pravila. Nemčija pa je država z legalistično zgodovino in kulturo, birokracija je vtkana v poslovno kulturo in je čedalje hujša težava. Vlada je v tem tednu sprejela predloge za njeno zmanjšanje.

Tako nemškim državljanom pri prijavi v hotel v svoji deželi ne bo treba izpolnjevati obrazcev s podatki. V civilnopravnih postopkih bo veljal tudi podpis na fotografiji dokumenta, poslanem prek telefona.

Nemška vlada želi združiti moči s francosko in odpraviti še nepotrebno birokracijo, ki jo zapoveduje Evropska unija, da bi imele koristi vse članice, tudi Slovenija.