Obravnavo svetovalnih pogodb v NLB-ju so zahtevali nepovezani poslanci, zanimala jih je zlasti svetovalna pogodba, sklenjena med NLB-jem in podjetjem R.U.R. Zadnje je v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki forenzično pregleduje kreditne mape. Nepovezane poslance je zanimalo, zakaj so najeli zunanjega izvajalca, če je banka ustanovila poseben center za ugotavljanje nepravilnosti, ki ga vodi Rok Praprotnik.

Kot je v imenu predlagateljev izpostavila Alenka Bratušek (NP), je država v zadnjih šestih letih v NLB vložila 2,4 milijarde evrov. "Gre za družbo, ki upravlja dva- do trikrat več davkoplačevalskega denarja kot slaba banka, pa se nihče ne sprašuje o ukrepanju, ko je samo za eno svetovalno pogodbo v 10 mesecih plačala več kot 765.000 evrov," je orisala velikost težave.

R.U.R. je bilo najprimernejše podjetje
Kot je pojasnil Praprotnik, je NLB pogodbo za forenzično preiskavo kreditnih map z družbo R.U.R. sklenil, ker morajo po odredbi Banke Slovenije preiskati vzroke za bančno luknjo in poiskati odgovorne zanjo. "Naloga je ogromna, saj gre za skoraj 1,5 milijarde evrov slabih terjatev in za kompleksne primere. Samo kreditni spis za SCT ima 130 fasciklov," je ponazoril.

Poudaril je, da se je podjetje R.U.R. na testnem primeru izkazalo za podjetje z najcelovitejšo, najbolj kakovostno in uporabno storitvijo. Na podlagi primera, kjer je šlo za 350.000 evrov škode na račun banke, so lahko sprožili dva postopka izredne odpovedi in podali štiri kazenske ovadbe. Kaj v NLB-ju pregledujejo, je sicer določila uprava, merilo je bilo 100 primerov, ki so banki prinesli največje izgube.

"S tem smo krog ljudi v banki, ki je bil vključen v sume kaznivih dejanj, omejili," je poudaril in navedel, da se med takrat 4.000 zaposlenimi v NLB-ju v ovadbah, ki so jih podali, pojavlja 20 ljudi. "Gre za imena, ki so večini poznana," je dodal.

Čeprav je navedel, s čim se ta center poleg tega še ukvarja in koliko ljudi dela na posameznih področjih, je Bratuškova vztrajala, da je cena zunanjega izvajalca previsoka. Janez Janša (SDS) in Jan Škoberne (SD) pa sta ugotovila, da je razprava brez navzočnosti ključnih ljudi iz NLB-ja in SDH-ja, ki bi pravzaprav morali odgovarjati na vprašanja, nesmiselna, zato je komisija točko prekinila.