Težko pričakovano sojenje v zadevi Čista lopata je že na prvi obravnavi poskrbelo za razburjenje javnosti in sprožilo nove polemike. Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič so obtoženi, da so se dogovarjali o dajanju podkupnine za posel grednje novega kontrolnega stolpa na ljubljanskem letališču.

Zagovorniki trdijo, da so dokazi izmišljeni
A zagovorniki obtoženega direktorja SCT-ja Zidarja so sodišču predstavili svojo teorijo, da so prisluškovanja, ki so temelj obtožnice, nezakonita, saj jih je sodišče po njihovem mnenju odobrilo na podlagi izmišljenih dokazov. Kriminalist naj bi namreč vedel, da dokazov, ki bi upravičevali odrebo sodišča za zbiranje prisluhov, ni, zato naj bi stopil v stik s tajnim sodelavcem policije in od njega izsilil, da je "izmišljen dokaz" odnesel v Nemčijo, od koder so nato slovenski kriminalisti dobili obvestilo o domnevnih nezakonitih dejanjih Zidarja.

Če bi to bilo res, bi moralo sodišče izločiti vse dokaze, pridobljene s prisluškovanjem, ki pa ravno najbolj zgovorno dokazujejo povezave in podkupnine. "To, da nezakonito zbrani dokazi na sodišču niso veljavni, je temeljna maksima kazenskega prava, saj si lahko predstavljamo, kam bi prišli, če bi policija – represiven organ – lahko na nezakonit način zbirala dokaze. To bi pomenilo odprto pot za razne psihične in fizične grožnje, prisluškovanje vsepovprek. Pravna država mora zagotovit zakonito zbiranje dokazov," je v Odmevih pojasnil pravnik Miro Cerar.

Nastop odvetnikov pokazatelj trdnosti dokazov?
Tako Cerar kot nekdanji kriminalist in predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos sta prepričana, da bi odločen nastop odvetnikov lahko nakazoval na to, da so se dokopali do močnih dokazov. "Delo odvetnikov je to, da iščejo napake v postopkih, če je vsebinska plat zadeve za njihove stranke zelo težavna," je dejal Kos. Seveda pa je to zagotovo tudi pritisk na sodnike in tožilce.

Zato bo po besedah Kosa sodišče postavljeno pred zelo pomembno nalogo. "Obe strani namreč razpolagata z zelo prepričljivimi podatki, da je njuna zgodba resnična – tako tožilstvo kot obramba. Sodišče bo imelo res zelo pomembno vlogo." In če si obtoženi lahko sami priskribijo zagovornike ter si plačajo najboljšo obrambo, pa je v primeru sodnikov stvar drugačna. Primere namreč dobivajo po nekakšnem sistemu "kroženja".

Sodnik tako v posameznem sojenju ne more biti vnaprej določen, ker bi ravno to lahko povzročilo zlorabe, čeprav bi morda bilo dobro, meni Cerar, da bi v najtežjih primerih sodil najizkušenejši sodnik. "Kljub temu je večja vrednota ta, da ni mogoče vnaprej določiti sodnika, da se ne bi kar koli kalkuliralo," je dodal.

Na nitki sojenje, zaupanje in odnosi
Vsekakor pa je zdaj treba sprožiti postopke in ugotoviti, ali so se navedene nezakonitosti res zgodile. Zelo pomembno je, poudarja Cerar, da predvsem sodišče ohrani nepristransko držo in ne popusti ne pritiskom javnosti, ne odvetnikom, ne tožilcem, ampak "res presodi po znanju in pravu".

Od resničnosti navedb obrambe pa ni odvisna le usoda tega sojenja, ampak tudi odnosi med policijo in tožilstvom ter nadalje celo zaupanje državljanov v pravno državo, se strinjata oba gosta Odmevov. "Če se to izkaže za resnično, ne vem, kakšni bodo odnosi med policijo in tožilstvom ter sodiščem," pravi Kos. Tožilec namreč zaupa policiji, in če ima od policistov podatke, se mora na to zanesti, ob tem poudarja Cerar.

"Ker če se še na policijo ne more zanesti, potem smo pa popolnoma zavozili državo. In bojim se, da so ravno to simptomi neke hujše krize, ki se je še ne zavedamo. Če mi zdaj dopustimo, da se še v policiji dogajajo take zadeve, v kaj pa bodo ljudje še lahko verjeli?" se je vprašal. Sicer pa se mu zdi prav, da policija zdaj tega ne razčiščuje pred javnostjo, ampak stvar najprej razišče. "Nato pa seveda vsi pričakujemo, da bodo rezultati preiskave zelo jasno sporočeni javnosti," je končal.