Wall Street se je močno zatresel. V četrtek je Dow Jones padel za 4,3 odstotka (največ v dobrih dveh letih), v petek pa zaradi spodbudnih podatkov o ameriškem julijskem trgu dela resda pridobil pol odstotka, toda tedenska izguba še vedno znaša 5,8 odstotka, največ v dobrih dveh letih.

ZDA niso več del elite
Že v ponedeljek bodo živci vlagateljev spet na preizkušnji, saj je bonitetna agencija Standard & Poor's uresničila grožnje in ZDA zaradi visokega proračunskega primanjkljaja in dolžniških težav znižala kreditno oceno za eno stopnjo, z AAA na AA+. Prvič po letu 1941, ko je S & P začel ocenjevati gospodarstva, so ZDA izgubile najboljšo oceno, kar utegne imeti hude posledice na finančnih trgih in ogroziti status dolarja kot vodilne svetovne valute. Pri agenciji S & P so tudi posvarili, da so obeti negativni in da lahko Združenim državam v naslednjih 12 do 18 mesecih še znižajo oceno, če ne bo jasnega načrta, kako znižati dolg.

V ZDA rahlo nižja brezposelnost
Na borzah so bili visoki padci v zadnjih dneh že posledica pričakovanj, da bodo ZDA izgubile trojni A. Nekateri so se bali, da se bo zgodil črni petek, vendar je za pomirjenje poskrbela novica, da se je ameriška brezposelnost julija rahlo znižala in dosegla 9,1 odstotka. Ustvarjenih je bilo neto 117 tisoč delovnih mest. "Objava podatka o zaposlenosti zunaj agrarnega sektorja in javne uprave v ZDA (non farm payrolls) ponuja nekaj optimizma, a na drugi strani je podatek o nemški industrijski proizvodnji razočaral vlagatelje. Po tako panični reakciji tržnih udeležencev je običajen kratkoročni odboj, po nekaj dneh pa lahko pričakujemo, da bo ponovno prevladal razum, kar pa seveda ne pomeni, da morajo tečaji rasti," je za MMC povedal Peter Jenčič (Alta).

O dnu ne moremo govoriti
"Tako močna reakcija trga, kot smo jo videli v četrtek, je v tej fazi cikla presenetljiva in močno spominja na kapitulacijo trga, ki običajno predstavlja borzno dno. V tem primeru o tem ne moremo govoriti, zato je četrtkovo trgovanje pomembno pri diagnozi sentimenta vlagateljev. Očitno je, da je tržne udeležence strah situacije, ko ameriško gospodarstvo še ni sposobno rasti brez (čedalje dražjih in manj učinkovitih) stimulacijskih svežnjev, obenem pa se nahaja v točki gospodarskega cikla, ko je tudi v normalnih razmerah gospodarskega okrevanja običajna šibkejša rast (ker so se zaloge že napolnile, učinek nizke osnove – base effect – pa je izgubil moč)."

Vedno večja možnost za QE3
Po Reutersovi anketi med vodilnimi finančnimi ustanovami obstaja skoraj 30-odstotna verjetnost, da se bodo Zvezne rezerve (ameriška centralna banka) v naslednjih dveh letih spet odločile za kvantitativno sproščanje oziroma odkup državnih obveznic. Junija se je končal 2. krog odkupov obveznic (QE2), vreden 600 milijard dolarjev. Prav ta Fedova akcija naj bi bila najzaslužnejša za visoko rast delniških indeksov po lanskem avgustu. Razpoloženje se je po aprilu obrnilo in v zadnjih dveh tednih so delniški indeksi izgubili vse tisto, kar so pridobili po decembru. Anketa je še pokazala, da naj bi bila letošnja gospodarska rast v ZDA le 1,8-odstotna. V junijski raziskavi so strokovnjaki še verjeli, da bo rast 2,65-odstotna.

Vseh držav ne gre metati v isti koš
Peter Jenčič opozarja, da se na drugi strani v Evropi zastavlja vprašanje, koliko časa bodo predvsem nemški volivci še dopuščali panevropski socializem: "Spomnimo se lahko trenj znotraj Jugoslavije zaradi transferov. Na drugi strani je zahodni del Nemčije po združitvi že zategnil pas, se zavezal hitrejši rasti produktivnost od rasti plač in na ta način vsaj zmanjšal dohodkovne razlike med zahodnim in vzhodnim delom Nemčije. Četudi je makroekonomski položaj v razvitem delu sveta problematičen, vodilni kazalniki ne nakazujejo gospodarske kataklizme. Zasebni sektor je še vedno izjemno močan. Podjetja ohranjajo pozitivno mnenje glede prihodnosti, kar nakazujejo prevzemno-združevalne dejavnosti v zadnjem času. Vrednotenja na trgih so ugodna in vlagatelji lahko napravijo veliko napako s poenostavljenim pogledom na makroekonomsko sliko držav. "