Na vprašanje, kaj se dogaja z Ljubljansko borzo, zakaj vrednosti padajo dobrim podjetjem z dobrim poslovanjem, je Arhar v Odmevih odgovoril, da bi isto vprašanje lahko postavili lani, ko je imela Ljubljanska borza 78-odstotno rast, ko je dosegla svoj rekord in bila po rasti prva v Evropi.

Arhar: Takšne šole Slovenija še ni doživela
Dodal je, da je bilo lani večkrat povedano, da je na trgu balon, ki bo enkrat počil. Borzni analitiki pa so opozarjali, da je treba pri vlaganju paziti na to, s kakšnim denarjem vlagate, in ali imate dejansko na razpolago ustrezna rezervna sredstva. "To je šola in takšne šole Slovenija še ni doživela."

Na trgu sta namreč dve vrsti investitorjev, je pojasnil Arhar. Tisti, ki so šli na trg s svojimi viški in teh zdaj nujno ne potrebujejo, pa tudi tisti, ki so za ta angažma morda najeli tudi posojilo. Ti lahko zdaj pridejo v stisko, prav tako njihovi kreditorji.

Mastnak: Padec se je začel, ko je bilo jasno, da s prodajo nekaterih podjetij ne bo nič
Simon Mastnak iz Masset Consulting meni, da se je padec na borzi začel, ko se je država odločila, da nekaterih podjetij ne bo prodala. To pojasnjuje z dejstvom, da se je rast začela takrat, ko je država začela govoriti, da bo nekatera podjetja prodala. Mastnak zatrjuje, da so vrednosti vsaj nekaterih delnic blizu notranjih vrednosti.

Strinja se z Arharjem, da so v težavah zdaj lahko tisti, ki so delnice kupili s posojili pred špekulacijami o prevzemih.

Veselinovič: Tisti, ki si lahko privošči čakanje, naj počaka
Draško Veselinovič, nekdanji prvi mož Ljubljanske borze, je dejal, da gre zdaj za preference posameznika. Če si lahko privošči čakanje, da ne potrebuje likvidnosti, velja počakati, morda si lahko izboljša povprečno stanje svojih papirjev, kar pomeni, da v takšnih trenutkih kupuje.