Število ugotovljenih kršitev je poraslo za 1653, na 17.124, število izrečenih ukrepov pa za 948, na 8083. Skupna vsota izrečenih glob je nanesla 4,02 milijona evrov, kar je 283.500 evrov več kot v letu 2023. Prve rezultate opažajo tudi v sektorju za prednostno odzivanje, ki so ga ustanovili oktobra. Ta je odtlej izdal 80 prekrškovnih in 60 ureditvenih ukrepov, ob tem pa izdal 21 odločb o prepovedi opravljanja dela, delovnega procesa ali uporabe sredstev do odprave nepravilnosti.

Inšpektorat se je sicer do pred kratkim spoprijemal s precejšnjim osipom delovne sile, pri čemer je lani spomladi odjeknilo, da je tako tudi zaradi slabih odnosov in celo mobinga, kar pa so pristojni z ministrom za delo Luko Mescem na čelu zanikali.

"Kadrovsko stanje se je stabiliziralo. Inšpektorat je uspešno nadomestil vse odhode na sedežu inšpektorata, prihod novih sodelavcev pa je prinesel boljše ozračje in pozitivno delovno naravnanost. Tedensko potekajo redni kolegiji glavne inšpektorice z ožjim vodstvom /.../, kolegiji z vodji območnih enot pa enkrat mesečno. Prav tako potekajo kolegiji znotraj notranje organizacijskih enot," so v zvezi s kadrovsko sliko in odnosi zdaj poudarili na inšpektoratu.

Trenutno je v tem organu v sestavi ministrstva za delo zaposlenih 135 ljudi, kar je še močno pod kadrovskim načrtom, ki je za lani predvideval 160 delovnih mest. "S ponavljajočimi se razpisi uspešno nadomeščamo upokojene inšpektorje in zapolnjujemo prosta mesta. Kljub temu se še vedno spopadamo z izzivi pri zaposlovanju inšpektorjev za področje varnosti in zdravja pri delu, zlasti kandidatov s tehničnim znanjem, saj plače v primerjavi z gospodarstvom niso konkurenčne," so navedli.

Glede mobinga so ponovili, da so lani prejeli le prijavo zaposlene glede trpinčenja v medijih, o čemer je bil obveščen tudi minister, ki je z zaposleno opravil pogovor. Inšpektorat je medtem ukrepal skladno z notranjim aktom.

Do dela inšpektorata so že dlje časa kritični v sindikatih. Glavne težave vidijo v učinkovitosti njegovih nadzorov, število ugotovljenih kršitev na posamezni nadzor se namreč zadnja leta zmanjšuje.

Zorko: Od prijave do nadzora lahko mine več kot leto dni

Kot je pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, jih posebej moti slaba odzivnost inšpektorjev, saj po njihovih izkušnjah lahko od prijave do nadzora še vedno mine več kot leto dni, kar je nesprejemljivo. Opažajo tudi razliko pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov glede na velikost delodajalca oziroma glede na njegovo lastništvo. "Velikokrat se dela razlika med malimi in večjimi delodajalci. In to seveda ni prav. Zakon je namreč za vse enak," je podčrtal Zorko.

Prav tako pogrešajo več ciljnega delovanja in samoiniciativnega izvajanja nadzorov na sistemsko pomembnih področjih, ki jih mora inšpektorat prepoznati kot kritična. "Inšpektorat bi moral na podlagi podatkov, pridobljenih na podlagi prejetih prijav, prepoznati tipične oziroma sistemsko pomembne kršitve in na podlagi teh podatkov izvajati širše akcije nadzora v povezavi z drugimi nadzornimi institucijami, kot sta finančna uprava in policija. Pripomogel bi tudi avtomatiziran sistem izmenjave podatkov med različnimi nadzornimi institucijami ter več nenadnih in nenapovedanih nadzorov," je nanizal Zorko.

Pozval je še k preglednemu in javnemu delovanju inšpektorata. "Pogrešamo tudi več transparentnosti delovanja inšpektorata, ki bi pripomoglo k njegovemu ugledu. Medijska prisotnost inšpektorata ima lahko pomemben vpliv tako z vidika preventive kot z vidika informiranja o pravicah delavcev," verjame.

Se pa v ZSSS-ju zavedajo premajhnega števila inšpektorjev in podpirajo pozive po kadrovski okrepitvi inšpektorata, "vendar pa to ni in ne sme biti ovira za spremembe v organizaciji dela, vključno z načinom opravljanja inšpekcijskih nadzorov. Inšpekcijski nadzor mora biti hitrejši in učinkovitejši".