Finančni ministri držav v območju evra so za novega člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) izbrali Nizozemca Franka Eldersona, ki je v tekmi za položaj premagal nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Novico je po Twitterju sporočil šef evroskupine Paschal Donohoe.

Elderson, član uprave nizozemske centralne banke, bo 14. decembra na položaju nasledil Luksemburžana Yvesa Merscha. Mandat traja osem let in ni ga mogoče podaljšati.

Uspešen kandidat mora zbrati podporo najmanj 14 od 19 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva območja evra. A na koncu se vselej teži h konsenzu.

Tako je bilo tudi tokrat. Članice območja evra so po neuradnih informacijah glasovale o kandidatih, pri čemer rezultat ni javen, a na koncu so vse podprle uspešnega kandidata, tako da je bila odločitev sprejeta s konsenzom.

Svet EU-ja bo priporočilo za imenovanje Eldersona predvidoma formalno sprejel v torek, zaradi novega koronavirusa po pisnem postopku. Novega člana po priporočilu Sveta EU-ja ter posvetovanju z Evropskim parlamentom in ECB-jem na koncu imenujejo voditelji članic EU-ja. A to so formalnosti, presenečenj ni pričakovati, saj ima glavno besedo evroskupina.

Izvršilni odbor ECB-ja, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje člani, je odgovoren za dnevne posle osrednje denarne ustanove evrskega območja, uresničevanje denarne politike območja skupne valute in pripravo srečanj sveta ECB-ja. Svet ECB-ja sestavlja šest članov izvršilnega odbora in guvernerji nacionalnih centralnih bank članic območja evra.

Za položaj, ki ga je leta 2012 zasedel Mersch, se je potegoval tudi nekdanji slovenski minister Mitja Gaspari poleg Španca Antonia Sainza de Vicune. Jazbec je tako drugi slovenski kandidat, ki mu v tekmi za ta položaj ni uspelo.

Priprave načrtov za okrevanje

Evroskupina je na virtualnem zasedanju, na katerem je Slovenijo zastopal minister Andrej Šircelj, med drugim razpravljala tudi o usklajevanju pri pripravah nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v okviru novega 750-milijardnega sklada za spoprijem Evrope s pandemijo.

Članice morajo do sredine oktobra v Bruselj posredovati osnutke proračunskih načrtov za prihodnje leto, pričakuje pa se, da bodo poslale tudi začasne načrte za okrevanje in odpornost.

Nobena članica ni za zdaj pri spoprijemanju s pandemijo zaprosila za pomoč v obliki posojila iz evropskega reševalnega sklada ESM, je pa šef ESM-ja Klaus Regling povedal, da več držav razmišlja o tem. Poudaril je še, da je časa za uporabo tega instrumenta še dve leti.

Za zdaj imajo vse članice dober dostop do finančnih trgov, zato verjetno še nočejo izkoristiti možnosti pomoči iz ESM-ja. Ponekod je pomoč iz tega sklada zaradi njegove vloge v finančni krizi zaradi slabe obveščenosti tudi politična stigma, je dejal Regling.

Ob tem je znova poudaril, da posojila iz ESM-ja tokrat niso strogo pogojevana, kot so bila v finančni krizi, saj je trenutna pandemična kriza bistveno drugačna od finančne krize. Prepričan je, da bodo sčasoma to sprejele vse članice.