Delničarji naj bi letos tako v dveh obrokih prejeli v skupnem znesku za 220 milijonov evrov dividend, kar je še enkrat več kot lani.

Skupni čisti prihodki iz poslovanja skupine NLB so v letu 2023 znašali nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov in bili s tem za 37 odstotkov višji kot leto prej. Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami se je povečal za 75 odstotkov, na 591,4 milijona evrov, so na spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz NLB-ja.

Neto obrestni prihodki so bili 833,3 milijona evrov oz. za 65 odstotkov večji kot leta 2022. Ključno so k tej rasti prispevali posojila strankam ter stanje pri bankah in centralnih bankah. Čisti neobrestni prihodki so se zmanjšali za 11 odstotkov, na 260 milijonov evrov.

V celotnem letu 2023 je skupina sprostila neto oslabitve in rezervacije za posojilna tveganja v vrednosti 11,8 milijona evrov. Kreditni portfelj je primerno razpršen, njegova kakovost pa ostaja stabilna in robustna, so zapisali v banki.

Zmerna posojilna aktivnost

Posojilna aktivnost v letu 2023 je bila zmerna, vendar stabilna in skupina je v primerjavi z letom 2022 zabeležila rast bruto kreditov strankam za pet odstotkov oz. 666,2 milijona evrov. K rasti so največ prispevala posojila prebivalstvu, kjer še vedno prevladujejo stanovanjska posojila.

"Dobri poslovni rezultati v letu 2023 pozivajo k občutkom zadovoljstva, hkrati pa k zavedanju še večje odgovornosti močno povezane ekipe, ki trdo dela," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Blaž Brodnjak. Omogočajo znatno povišanje izplačila dividend, s čimer pa banka ohranja stabilno sposobnost za organsko rast oziroma rast prek nadaljnjih prevzemov, je dodal.

Lani je NLB izplačal dividende v dveh obrokih, in sicer junija in decembra skupaj 110 milijonov evrov. Za izplačilo dividend v letu 2024 namerava prav tako v dveh obrokih predlagati 220 milijonov evrov. To skupno pomeni 11 evrov na delnico oz. še enkrat več kot lani. Država kot največja delničarka bo predvidoma prejela v proračun 55 milijonov evrov, so izračunali v NLB-ju.

Kot je še pojasnil, skupina NLB gradi trdne temelje, ki omogočajo nadaljnjo rast njene vrednosti na vseh obstoječih trgih, morebiti pa tudi na nekaterih novih v domači regiji. "Podrobnosti o novi srednjeročni poslovni strategiji bomo razkrili na dnevu vlagateljev 9. maja v Ljubljani," je dodal.

Nadzorni svet je zadovoljen

Zadovoljen je tudi predsednik nadzornega sveta NLB-ja Primož Karpe. "Nadzorni svet je še posebej zadovoljen s tem, da skupina ustrezno razume svojo vlogo v gospodarstvih in družbi znotraj regije ter da deluje proaktivno pri spoprijemanju z izzivi in prihodnostjo," je povedal.

Na dan 31. decembra 2023 količnik skupnega kapitala (TCR) skupine znaša 20,3 odstotka, količnik CET1 pa 16,4 odstotka in se je na letni ravni povečal za 1,3 odstotne točke. Višja skupna kapitalska ustreznost izhaja iz večjega obsega kapitala, kar je kompenziralo povečanje tveganju prilagojene aktive, so pojasnili v banki.

Združitev z N Banko

NLB je septembra lani uspešno zaključil pravno in operativno združitev z N Banko, pred prevzemom marca leta 2022 slovensko Sberbank. Pomemben mejnik za skupino predstavlja tudi podpis kupoprodajne pogodbe za nakup družbe Summit Leasing Slovenija v novembru, od katerega si v NLB-ju po pridobitvi soglasij pristojnih organov obetajo pospešitev aktivnosti v strateško pomembnem segmentu storitev finančnega in poslovnega najema.

V banki so ob predstavitvi poslovnih rezultatov poudarili tudi družbeno odgovornost, ki je še posebej prišla do izraza ob avgustovskih poplavah. Za odpravo posledic poplav je donirala skupno 9,5 milijona evrov, oblikovala je tudi solidarnostni sklad za več deset svojih zaposlenih, ki jih je ujma prizadela. Skupaj z davkom na bilančno vsoto bank, ki bo v skladu z decembra lani sprejetim zakonom o obnovi veljal naslednjih pet let, bo NLB za obnovo po naravnih nesrečah prispeval več kot 170 milijonov evrov.

Letos naj bi se redni prihodki skupine NLB povzpeli nad 1,1 milijarde evrov, v letu 2025 naj bi dosegli 1,2 milijarde evrov. Napoved za leto 2024 vključuje razumno mero previdnosti, ki je najopaznejša pri prevladujočem mnenju, da se bodo obrestne mere do konca leta znižale, so pojasnili v NLB-ju. Obseg posojil naj bi se v odstotkih letos povečal za srednje enomestno število, prihodnje leto pa za visoko enomestno število.