Izguba leta 2011 je tako presegla tisto, doseženo v letu 2010, so povedali na novinarski konferenci. Največja slovenska banka je tako že tretje leto zapored končala z izgubo. V letu 2009 je ta na ravni matične banke dosegla slabih 24 milijonov evrov, na ravni skupine NLB pa skoraj 86 milijonov evrov. Predlani se je nato izguba povzpela na dobrih 183 milijonov evrov na ravni matične banke in nekaj nad 202 milijona evrov na ravni skupine.

Glavni razlog za globoke izgube NLB-ja ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise in rezervacije. Predlani so tako te dosegle nekaj nad 477 milijonov evrov, glede na skokovito rast insolvenčnih postopkov v zadnjem letu in nadaljevanje krize v gradbenem sektorju pa je tudi za lani pričakovati podobno visoke številke.

Jašovič: Likvidnost banke je dobra
"Sanacija in konsolidacija banke potekata. Naravnanost in doslednost ukrepov je neizpodbitna. Likvidnost banke je dobra in še nekaj časa lahko živi, tudi če bi finančni trgi dokončno zamrli," je na novinarski konferenci dejal Božo Jašovič, ki trdi, da zaradi negotovih razmer ni mogoče podati zanesljivih napovedi glede poslovanja banke v letošnjem letu. "Ključno je, kdo bo dobro obvladoval likvidnost. V tem pogledu ima banka visoke likvidnostne rezerve," je še zatrdil.

Jašovič je izpostavil, da so lansko leto zaznamovale nestabilne okoliščine, v katerih je NLB pospešeno izvajal ukrepe, predvidene v strategiji za konsolidacijo. Opozoril je tudi na močne negativne vplive zunanjega okolja na poslovanje banke, pri čemer je dodal, da v banki nikoli niso tajili notranjih razlogov za slabo poslovanje.

S situacijo se spopadajo z ukrepi za doseganje strateških ciljev, od katerih je Jašovič izpostavil zniževanje tvegane aktive, dezinvestiranje nestrateških dejavnosti in aktivno izvajanje ukrepov stroškovne racionalizacije. Jašovič je pojasnil še, da banka, paradoksalno, posluje z višjim kapitalom kot v letih pred krizo, kar je predvsem posledica regulativnih zahtev.

Jašovič še upa na vstop tujega investitorja
Glede vstopa investitorja v NLB je zatrdil, da je 300-milijonska dokapitalizacija neaktualna, ker je bila ocena delana na drugačnih predpostavkah, pred večjo izgubo, ki jo je banka naredila v drugi polovici leta. Banka bi zdaj tako potrebovala 400 milijonov evrov. V banki menijo, da je pri investitorjih še interes za dokapitalizacijo.

Jašovič meni, da je tako teoretično kot praktično realna možnost, da bi se do junija našel investitor, "samo treba je delati z vso intenzivnostjo". "Če je volja, je mogoč tudi dogovor." Mogoči partnerji za dokapitalizacijo so po njegovem EBRD, IFC, KBC in država.

Nadzorniki o Mercatorju niso razpravljali
Nadzorniki največje slovenske banke danes niso obravnavali nadaljnjih postopkov glede prodaje deleža v Mercatorju, saj, kot pravi Jašovič, obravnava ni več relevantna, ker je ponudnik že umaknil svojo ponudbo.

Dodal je, da konzorcij prodajalcev Mercatorja še ni razpuščen, da pa se bo sam verjetno razpustil do junija. "Če je bil dosedanji postopek neuspešen, ni mogoče pričakovati, da se bo v kratkem času pojavil princ na belem konju," je pojasnil.

NLB, ki ima v lasti 10,75 odstotka Mercatorja, ves čas vztraja, da mora te delnice prodati, saj lastništvo podjetij ni naloga banke. Kupnina bi banki tudi pomagala pri potrebni dokapitalizaciji.

Ta mora zagotoviti vsaj 320 milijonov evrov svežega kapitala, odločitev o njenem načinu pa je predvsem v rokah nove vlade, ki je naklonjena iskanju strateškega partnerja in umiku iz lastništva banke.