Nova Ljubljanska banka je zdaj v pretežno razpršeni zasebni lasti. Država je v postopku IPO prodala 11.818.181 delnic oz. 59,1 odstotka vseh delnic NLB-ja po ceni 51,5 evra, s čimer je iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. V najboljšem primeru bo delež narasel na 65 odstotkov, izkupiček za državo pa na 669,5 milijona evrov.

Ob začetku kotiranja delnic na Ljubljanski borzi je prvi mož banke Blaž Brodnjak zagotovil, da se jim zdaj odpirajo nova obzorja, saj je bilo poslovanje pet let zelo omejeno. Omejevalne ukrepe je banki naložil Bruselj, da ne bi imela konkurenčne prednosti pred tekmicami, potem ko je leta 2013 dobila državno pomoč. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja pa je povedal, da je Slovenija izpolnila prvi, najpomembnejši del zavez Evropski komisiji in s tem pridobila potrebno verodostojnost.

"Lastniki najuglednejši vlagatelji"
Po Brodnjakovih besedah poleg države lastnike zdaj sestavljajo najuglednejši svetovni vlagatelji z vsega sveta in z večinoma dolgoročnim pogledom na razvoj vrednosti banke. Od novih zasebnih lastnikov na čelu s finančno družbo Brandes Investment Partners in Evropsko banko za obnovo in razvoj Brodnjak pričakuje aktivno upravljanje. Glede tega je sicer zagotovil, da so pod njegovim vodstvom delovali neodvisno in profesionalno, tako pa bo tudi v prihodnje, ne glede na imena v upravi. Vlagatelji v lastniški strukturi bodo po njegovih besedah gotovo poskrbeli, da bodo v upravi sedeli neodvisni in prekaljeni profesionalci.

Ne bo več omejitev za čezmejno poslovanje in nekaterih cenovnih omejitev. Ostaja pa do konca 2019 prepoved prevzemov, agresivnega oglaševanja in opravljanja storitev lizinških poslov. Ker prodaja 75 odstotkov minus ene delnice državnega lastniškega deleža ne bo izvedena do konca letošnjega leta, bo moral NLB sprožiti tudi prodajo svojega deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. A Brodnjak upa, da bo mogoče v pogovorih z Evropsko komisijo začeti temo upravičenost preostalih omejitev in zahtev in doseči njihovo odpravo. V kratkem naj bi v Ljubljano na obisk prišla tudi pristojna evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Imajo velike načrte
Prvi mož NLB-ja je dodal, da je banka tako kot celoten slovenski sistem po bančni sanaciji, ki jo je označil za vzorčno, v zelo dobri kondiciji in da je sistemsko pomembna institucija poleg Slovenije še v petih državah. Tudi v prihodnje ima po njegovih besedah v regiji, kjer deluje, zelo velike ambicije. Skupina deluje na trgih Srbije, Črne gore, BiH-a, Kosova in Makedonije, Brodnjak si želi, da bi enkrat vanjo lahko vključili tudi Hrvaško, ki je za slovensko gospodarstvo v regiji najpomembnejši trg.

Predsednica uprave SDH-ja Lidija Glavina je napovedala, da bo holding nadaljeval prodajo preostanka delnic do konca 2019. SDH bo delež lahko prodal po šestmesečnem moratoriju. Pri tem ne bo nobenih cenovnih razponov, postopki pa bodo poenostavljeni, saj bo šlo za sekundarno emisijo delnic. "Čakali bomo, da dobimo največ."
"To je pomemben dan za slovenski kapitalski trg," pa je poudaril predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec in spomnil, da smo v preteklosti izgubljali kredibilnost, ker "smo podobne zgodbe delali s figo v žepu".

Ipavec je apeliral na državo, naj čim več svojih podjetij umesti na Ljubljansko borzo. Investicijsko javnost pa je pozval, naj podpira domača podjetja. "Tudi na vas je odgovor, ali se bo slovenski kapitalski trg v prihodnje razvijal in ali bo likviden," je menil.
LJ: Prvi dan promet dosegel 2,88 milijona evrov
Delnica največje banke v državi je prvi dan poživila dogajanje na Ljubljanski borzi. Promet je dosegel 2,88 milijona evrov in s tem nekaj več kot polovico celotnega borznega prometa, tečaj pa je pridobil 10 odstotkov in se oblikoval pri 56,65 evra.

"Glede na višino prometa je bila pozitivno sprejeta, skok cene je za zdaj odtehtal tveganje kupcev v procesu IPO, na drugi strani pa višja cena še ne odganja vlagateljev, ki so zamudili prvo priložnost za nakup," je dogajanje ocenil direktor upravljanja premoženja v družbi Alta Invest Matej Šimnic. Vsaj nekaj časa bi bilo lahko trgovanje po njegovem mnenju na nekoliko višji ravni, nato pa pričakuje umiritev.

Zaradi velikosti bi sicer pričakovali, da bo delnica NLB-ja na domači borzi po prometu sledila Krki, vendar pa bodo šele prihodnji meseci dali odgovor o učinkovitosti kotacije na dveh borzah, je dodal.

V Londonu promet presegel 12 milijonov evrov
Tudi na Londonski borzi – NLB je sicer prva slovenska družba, katere delnice kotirajo na tej pomembni svetovni borzi – se je z GDR NLB kar precej trgovalo, promet pa je presegel 12 milijonov evrov. Tečaj – izhodiščni za GDR je znašal 10,30 evra – je do poznega popoldneva pridobil približno 12 odstotkov in se oblikoval pri okvirno 11,52 evra. Najvišje je čez dan segel do 11,75 evra.

Kolikšna bo cena na dolgi rok, je po Šimničevem mnenju težko oceniti: "Težko je oceniti investicijski horizont tujih vlagateljev in njihovo kratkoročno reakcijo ob novih prodajah delnic države, verjetno pa bodo v prihodnje pozorni predvsem na poslovanje banke in dividendno politiko. Ob tem vrednotenja dolgoročno ne bi smela bistveno odstopati od primerljivih bank in obeh zavarovalnic na Ljubljanski borzi."

Uveljavili opcijo presežne dodelitve
Slovenski državni holding je na Ljubljanski borzi uveljavil opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB-ja, kar predstavlja stabilizacijski mehanizem. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, te dodatne izdane delnice zadržala na posebnem fiduciarnem računu in nato v prihodnjih 30 dneh lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene.

Lojze Kozole iz Ilirike je višino srednega trgovanja z delnicami NLB-ja, ki je podprta s stabilizacijskim mehanizmom, označil za dokaj pozitivno presenečenje. "In če nekoliko ugibamo, ta najverjetneje izhaja iz izpostavljenosti vrednostnega papirja na londonskem trgu in posledično višjega povpraševanja različnih tujih skladov," je dodal. Na obseg trgovanja pa je po Kozoletovih besedah najverjetneje vplivala tudi možnost nakupa delnic od povezanih oseb z NLB-jem na sekundarnem trgu, ki na primarnem trgu teh niso smele kupovati.