Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je po vzoru Wall Streeta z zvoncem označil začetek trgovanja z delnicami NLB-ja na Ljubljanski borzi. Foto: BoBo
Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je po vzoru Wall Streeta z zvoncem označil začetek trgovanja z delnicami NLB-ja na Ljubljanski borzi. Foto: BoBo
Prvi posel z delnicami NLB-ja je bil sklenjen ob 9.14, in sicer je 500 lotov zamenjalo lastnika pri ceni 53,10 evra (za povečavo kliknite na sliko). Foto: MMC RTV SLO
Z delnicami NLB-ja se bo Ljubljanska borza vsaj za nekaj časa prebudila iz globokega spanca. Promet z delnicami največje slovenske banke je do 11. ure dosegel 1,3 milijona evrov. Foto: BoBo
V prvi kotaciji Ljubljanske borze so se letos ob Gorenjevih podražile le Intereuropine delnice, ki so v primerjavi z začetkom leta dražje za okrog 40 odstotkov. Foto: BoBo
Delnice ameriškega podjetja General Electric so v ponedeljek padle tudi za 10 odstotkov in prvič po marcu 2009 zdrsnile pod osem dolarjev, saj je vodilni mož podjetja Larry Culp priznal, da je GE prezadolžen in bo moral odprodajati premoženje. Foto: Reuters
Cena NLB-ja na borzi poskočila

"Danes bomo v glavnem že dobili odgovor na to, ali so prodajalci, torej predvsem SDH in svetovalci ob razdelitvi delnic med institucionalne vlagatelje naredili dobro delo in novi lastniki niso le neki špekulantje, ki bodo želeli takoj pobegniti iz lastništva, ampak vlagatelji, ki vidijo vrednost in bodo delnice kvečjemu še dokupili. Skratka, ali gre za 'hot money' ali 'value money'? Delniški trgi sicer zadnje čase niso naravnani pozitivno, od začetka oktobra so bolj medvedji kot bikovski, veter pa tudi bančnim delnicam ne piha v jadra," nam je povedal Primož Cencelj iz KD Skladov. O tem, kje bi se lahko danes oblikoval tečaj delnice NLB-ja, ni želel govoriti. Večina analitikov sicer meni, da je več možnosti za rast kot padec tečaja.

Cena delnice porasla do 56,90 evra
Trgovanje se je začelo pozitivno. Uvodni posel je bil sklenjen pri 53,10 evra, cena je nato porasla do 56,90 evra, kar je desetodstotna rast glede na ceno delnice v javni prodaji, ki je bila določena na spodnji meji razpona (torej pri 51,50 evra). Še nekoliko več so delnice NLB-ja pridobile na borzi v Londonu, kjer se trguje z globalnimi potrdili o lastništvu. Da bi videli podoben scenarij kot ob debiju Nove KBM decembra 2007 (pustimo tokrat vnemar nadvse klavrn konec), pa lahko pozabimo. Prvi tečaj delnic Nove KBM se je tedaj oblikoval 37 odstotkov višje glede na ceno iz javne prodaje. V primeru NLB-ja bi to pomenilo 70 evrov, to pa je višje od zgornje meje razpona (66 evrov).

Spet precejšen padec Applovih delnic
Delnice NLB-ja na borzo prihajajo v precej nemirnih časih. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP (811 točk) je tam kot na začetku leta, na razvitih borzah pa so negativna gibanja še očitnejša. Dow Jones je v ponedeljek padel za 600 točk. Na udaru so bile predvsem Applove delnice, saj je eden od njegovih dobaviteljev, Lumentum, znižal oceno svojega četrtletnega dobička, pri čemer opozarja, da Apple količinsko zmanjšuje naročila. Lumentumove delnice so strmoglavile za 30 odstotkov, Applove za okrog pet. Slabo gre zadnje čase tudi Amazonovim delnicam, ki so od vrha že oddaljene več kot 20 odstotkov.

Letošnja sprememba tečajev vodilnih delnic na Ljubljanski borzi:


INTEREUROPA

+40,6%

2,84 EUR
CINKARNA

+6,5 %

229,00
LUKA KOPER-1,00 %29,70
ZAV. TRIGLAV-1,72 %28,60
KRKA

-3,22 %

54,00
SAVA RE

-5,07 %

15,00
PETROL-6,71 %320,00
TELEKOM

-19,3 %

67,00

IMF znižal oceno gospodarske rasti
Osrednje teme, ki vplivajo na razpoloženje vlagateljev, ostajajo nespremenjene: trgovinski spor med ZDA in Kitajsko (kitajski predstavniki naj bi kmalu pripotovali v Washington in se dogovorili o srečanju Trump-Ši Džinping ob robu vrha G20), nižje napovedi gospodarske rasti (večji črnogledosti se je pridružil tudi Mednarodni denarni sklad, ki posebej opozarja, da lahko višje ameriške obrestne mere in močnejši dolar povzročajo hude preglavice državam v razvoju) in strah pred italijansko dolžniško krizo (včeraj se je iztekel rok, v katerem je moral Rim v Bruselj posredovati nov proračunski načrt, ki bo v skladu z evropskimi pravili).

Včeraj spet občuten padec cen nafte
Cene nafte nadaljujejo pot navzdol, ameriška lahka nafta WTI je včeraj ob kar šestodstotnem padcu niz izgubljanja vrednosti podaljšala že na rekordnih 12 dni. V ponedeljek se je sicer krivulja za hip obrnila navzgor, potem ko je savdskoarabski minister za energijo povedal, da se države Opeca strinjajo, da bo treba črpanje nafte z januarjem glede na oktobrske kvote znižati za okrog milijon sodov dnevno. Že decembra naj bi Savdska Arabija, največji svetovni izvoznik dobavo (zaradi sezonsko pogojenega nižjega povpraševanja) znižala za pol milijona sodov dnevno.

Trump tvitnil, da bi morale biti cene nafte nižje
A Opecove težave ostajajo, saj ZDA medtem črpajo vedno več in bodo naslednje leto že načrpale več kot 12 milijonov sodov dnevno. Poleg tega je naftne trgovce spet presenetil Donald Trump, ki je na Twitterju kritiziral savdske načrte o znižanju proizvodnje in dodal, da bi morale biti cene nafte nižje, zato poziva Opec, naj črpa vedno več nafte. Za 159-litrski sod nafte brent je bilo treba včeraj plačati le še dobrih 65 dolarjev, potem ko je bila še pred dobrim mesecem cena 86,7 dolarja. S tem je nafta že 25 odstotkov oddaljena od vrha in po borzni definiciji v medvedjem trendu.

Cena NLB-ja na borzi poskočila