Ni še mogoče reči, v kakšnem deležu bo k dokapitalizaciji NLB-ja prispevala država in v kakšnem drugi partnerji, bo pa v prvi fazi stabiliziran delež države, pravi finančni minister Franc Križanič.

Strategija je pripravljena na osnovi 250-milijonske dokapitalizacije, a znesek je še odprt, je še povedal minister. Predlog največjih lastnikov, države in belgijskega KBC-ja je namreč ta, da se znesek zracionalizira in zniža.

Vlada je po njegovih besedah sprejela resorni del strategije za upravljanje s kapitalskim deležem banke. Kratkoročni del strategije pomeni konsolidacijo in stabilizacijo državnega dela lastništva. V tem času bi država tako ostala večinski lastnik. V drugem, strateškem delu pa je predvidena vključitev več strateških partnerjev. Ugotoviti bo treba, kakšne so ideje partnerjev pri dokapitalizaciji in začeti iskati tudi ostale, ki bi lahko pristopili v partnerstvo pri upravljanju banke, pojasnjuje minister.

Po njegovih besedah je potrebna čim manjša dokapitalizacija, a kakršna koli bo, mora biti cena delnic nizka, kdor koli pa bo sodeloval, naj bi, ko bo delež odprodal, pridobil 2,5-kratnik vrednosti.

Kot je še pojasnil, je vlada na današnji seji pregledala strategijo skupine NLB in ima nanjo nekaj pripomb, ki jih bo posredovala vodstvu.

Pahor: Odločitev gospodarna
Premier Borut Pahor pa je poudaril, da je vlada glede NLB-ja sprejela odločitev, ki je bila testirana tako v vladi kot v strokovni javnosti. Sprejeta odločitev, da država konsolidira svoj delež nad 50 odstotki, je bila gospodarna, obenem pa je v drugem koraku še dopuščena možnost, da se delež države spusti pod 50 odstotkov, je dodal.

Banko Celje konsolidirati ali odprodati
Glede načrtov NLB-ja po odprodaji Banke Celje pa je Križanič ocenil, da ta banka v takšnem lastništvu, kot je zdaj, ko je NLB le portfeljski lastnik, ne more ostati. "Ali jo je treba konsolidirati ali odprodati," je menil in dodal, da si želi glede tega vprašanja vsaj še en krog pogajanj z regulatorjem.

Predviden umik z nestrateških trgov
Dokapitalizacija NLB-ja bo potekala v okviru strategije skupine NLB do leta 2015, ki med drugim predvideva umik z nestrateških trgov (italijanskega in srbskega) in nejedrnih dejavnosti ter prodajo deleža v Banki Celje. Po drugi strani vlada prodaji Banke Celje ni naklonjena in jo želi obdržati, prodati pa le nedobičkonosne deleže na Balkanu.

Minister za finance pred sejo vlade strategije NLB-ja ni želel posebej komentirati, dejal je le, da bo treba kapitalsko ustreznost banke povečati zaradi zahteve regulatorja. Premier Borut Pahor pa je opozoril, da se je treba posvetiti vprašanju, ali se državi obrestuje iz proračuna dokapitalizirati banko ali poiskati novega partnerja, ob čemer bi izgubila večinski delež.

V bančnih krogih menijo, da je dokapitalizacija NLB-ja potrebna. Prvi mož KD banke Aljoša Tomaž je dejal, da tuje banke v Sloveniji vse manj kreditirajo slovenska podjetja, zato je dokapitalizacija NLB-ja smiselna. Srednjeročno se s tem strinja tudi direktor Intertrade Prage Tomaž Subotič, dolgoročno pa meni, da je nujna prodaja banke. Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek pa je spomnila na to, da je lastništvo tudi odgovornost.