Norveški sklad je kljub nemiru na trgu, ki ga je sprožil brexit, v drugem četrtletju dosegel 3,1-odstoten donos na svoj naložbeni portfelj. Delnice, ki sestavljajo 59,6 odstotka portfelja, so skladu prinesle 0,7-odstotno donosnost, z vlaganjem v fiksno obrestovane vrednostne papirje, ti predstavljajo 37,4 odstotka vseh naložb sklada, pa so zaslužili še 2,5-odstotka.

Nepremičninske naložbe, ki predstavljajo 3,1 odstotka portfelja, so medtem v trimesečnem obdobju izgubile 1,4-odstotka vrednosti.

Nizke cene nafte vlado prisilile v poseganje v hranilniček
Norveška vlada je sicer v drugem četrtletju iz sklada dvignila 24 milijard norveških kron (okoli 2,5 milijarde evrov), kar je več, kot je vanj vložila. To se je zgodilo šele drugič v 20-letnem obstoju sklada, saj je denar potrebovala za polnjenje proračunske luknje, ki so jo povzročile nizke cene nafte in posledično manjših proračunskih prihodkov.

Kljub veliki vsoti, ki jo je norveška vlada vzela iz sklada, je ta to vsoto nadomestil in celo presegel z valutnimi posli z norveško krono in s tem zaslužil 28 milijard kron oz. okoli tri milijarde evrov.

Rezultati drugega četrtletja so bili za norveški državni pokojninski sklad nekoliko boljši od tistih iz prvega trimesečja. Tedaj so imeli v skladu 0,6-odstotno negativno donosnost, pri čemer je sklad vsak dan izgubil skoraj 100 milijonov evrov oziroma v trimesečnem obdobju 9,2 milijarde evrov.