Newyorški indeks Dow Jones (10.482 točk) se je znižal za 3,2 odstotka, Nasdaq (1.976 točk) za 4,5 odstotka, čeprav je senat večer prej potrdil predlog o pomoči države za rešitev finančne krize. Tudi če bo kongres prižgal zeleno luč za 700 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči, ameriško gospodarstvo ne bo ušlo recesiji, menijo analitiki, pot do okrevanja pa bo še zelo dolga.

Vedno več Američanov brez dela
Zadnja v seriji slabih novic prihaja s trga dela. Število Američanov, ki so v zadnjem tednu zaradi brezposelnosti zaprosili za denarno nadomestilo, je doseglo najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih! Poleg tega je denarni trg povsem shiran, banke si med seboj denarja nočejo posojati. Razmere so kritične, medbančne obrestne mere rekordno visoke.

Evroobresti še letos navzdol!
Evropska centralna banka je obresti pričakovano pustila pri 4,25 odstotka. Predsednik Jean Claude Trichet je seveda zaskrbljen zaradi jasnih znakov, da evropska gospodarstva pešajo. Vlagatelji stavijo, da bodo obresti še letos (verjetno že novembra) prvič po dobrih petih letih nižje, saj inflacija zdaj ne predstavlja več take grožnje kot poleti.

Črn dan za surovine
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.057 točk) se je znižal za 1,4 odstotka, pri čemer so največji udarec doživele rudarske delnice. ArcelorMittal je padel za skoraj deset odstotkov. Četrtek je bil tudi črn dan za surovine, ki so zaradi občutne rasti dolarja (za evro je bilo treba plačati celo manj kot 1,375 dolarja) potonile. Ameriška lahka nafta je dan končala pri 93,85 dolarja.

IMF: V ZDA kriza, v EU-ju upočasnitev rasti
Zaradi finančne krize ZDA grozi globoka in dolgotrajna recesija, medtem ko je v EU-ju za to manjša verjetnost, opozarja IMF.

V Mednarodnem denarnem skladu ugotavljajo, da je obremenjenost bančnega sektorja močan kazalec opaznega padca svetovnega gospodarstva, ki doživlja hude čase zaradi posojilne krize.

"Epizode finančnih pretresov, ki se kažejo v stiski bančnega sektorja, so bolj verjetno povezane z resnim in dolgotrajnim padcem kot epizode napetosti, ki so osredotočene predvsem na trge vrednostnih papirjev in valut," je IMF zapisal v svojem polletnem poročilu, ki bo objavljeno čez teden dni.

Po julijskih ocenah IMF-a bo letos svetovna gospodarska rast dosegla 4,1 odstotka, leta 2009 pa naj bi bila 3,9-odstotna. ZDA naj bi letos dosegle 1,3-odstotno rast in drugo leto 0,8-odstotno, medtem ko naj bi območje evra imelo 1,7-odstotno oziroma 1,2-odstotno rast.

T. O.