V torek bo nov sestanek skupine kriznih ministrov, v kateri so ministri za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, za gospodarstvo Matej Lahovnik, za delo Ivan Svetlik, za finance Franc Križanič ter za visoko šolstvo Gregor Golobič, na njem pa bo dokončno pripravljen osnutek tretjega svežnja ukrepov, je Pahor pojasnil pred srečanjem z gospodarstveniki. Predlog bo nato v sredo, "kolikor bo to mogoče", predstavil partnerjem v okviru razvojnega dialoga.

Sveženj ukrepov do srede
Ker gre za naobsežnejši in najzahtevnejši paket doslej, ki bo vključeval tako praktične ukrepe za blažitev posledic krize kot tudi strateške ukrepe, ga vlada ne namerava sprejemati, preden ne bi bil "temeljito prerešetan" v okviru ESS-ja.

Vlada naj bi s tem svežnjem socialnim partnerjem v razpravo ponudila vse tisto, kar misli, da je treba storiti v korist države in državljanov, da bi iz krize vsi skupaj izšli močnejši. Zato bodo izvedli "temeljit socialni dialog in oblikovati končne rešitve, ki bodo, kolikor je to mogoče, skladne s pričakovanju delodajalcev, delojemalcev in drugih socialnih skupin," je dejal premier, ki je tudi ministre pozval, naj svoje aktivnosti podredijo pripravi tretjega svežnja ukrepov.

Za zmanjševanje stroškov dve koordinacijski skupini
Vlada je sicer za zmanjšanje stroškov v javnem sektorju in za varčevanje pri javnih naročilih v četrtek imenovala dve ločeni koordinacijski skupini ministrov, od katerih bo prva iskala prihranke pri naložbah in materialnih stroških, druga pa bo pripravila spremembe sistema javnega naročanja in podlago za ustanovitev posebne agencije za javno naročanje.

Vlada želi gospodarstvu pomagati s konkretnimi ukrepi
Na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije pa je potekalo delovno srečanje predsednika vlade, ki ga spremljata ministra za gospodarstvo Lahovnik in za razvoj Gaspari, in predstavnikov gospodarstva. Vlada namreč želi izvedeti, kako bi lahko praktično pomagali slovenskim gospodarstvenikom pri prodoru "na že osvojene, zlasti pa na še neosvojene trge".

Sogovorniki so se strinjali, da je treba skupaj iskati rešitve za pot iz krize. "Ugotovili smo, da ni enostavnih vzorcev, da je potrebno poiskati kompromise, ki bodo zadovoljili tako delodajalce kot zaposlene," je po srečanju povedal generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

Gospodarstveniki želeli prikazati realno sliko
Predsednik GZS-ja Zdenko Pavček je dejal, da je osnovni namen današnjega srečanja vladi prikazati realno sliko. Pojasniti želijo, kateri ukrepi se jim zdijo dobri in kateri manj. Jamstvo za vloge v bankah je po njegovem mnenju "fantastičen ukrep". "Nismo pa zadovoljni z ukrepov glede vračila davka na dodano vrednost," pravi Pavček. Zelo pomembno pa je, dodaja, da se rešujejo podjetja in ne posamezniki.

Pripravili so sedem področij kriznih ukrepov, ki med drugim zajemajo delovnopravno zakonodajo, likvidnost podjetij, evropska sredstva, investicije ter javna naročila, pojasnjuje. Predsednik vlade je po Pavčkovih besedah izrazil veliko pripravljenost za sodelovanje vlade na vseh področjih ukrepov. O predlogu morebitnega znižanja plač v javnem sektorju pa niso govorili.

"V gospodarstvu smo veseli vsakršnih ukrepov, ki bodo pomenili oživljanje gospodarstva, predvsem pa povpraševanja, ker mislimo, da je to kriza povpraševanja," pa je dejal Boško Šrot, predsednik uprave Pivovarne Laško.

B. K./ A. S.