Neobvezujoči dokument predvideva gradnjo več kot 1.300 kilometrov dolgega naftovoda od Constanze do Trsta. Z nafto iz črnomorskega in kaspijskega bazena bo oskrboval srednjo in zahodno Evropo, poroča Radio Slovenija.

Najprej okolijske študije
Slovenija projekt podpira v okviru skupne evropske energetske politike, neposredno pa zanj ni zainteresirana. Čez slovensko Istro in Kras bo potekal samo, če ne bo negativno vplival na okolje, pravi gospodarski minister Andrej Vizjak, ki je na srečanju zastopal Slovenijo.

Naftovod naj bi imel pozitivne učinke na okolje, saj naj bi se zmanjšala obremenjenost Jadrana s tankerji. Vsako leto vse do severnega dela Jadranskega morja pluje okoli 500 tankerjev s surovo nafto, ki močno onesnažujejo vodo.

"Naftovod bo. S Slovenijo ali brez nje."
Na hrvaškem gospodarskem ministrstvu so povedali, da imajo naložbeniki že pripravljen rezervni scenarij, če bo Slovenija udeležbo pri projektu zavrnila. Alternativni potek naftovoda bo v tem primeru našo državo zaobšel in naj bi hrvaško Istro z Italijo povezal pod morjem.

Države, ki si gradnje naftovoda želijo, so sprva pripravile obvezujoč memorandum o podpori projektu. Slovenija ga ni hotela podpisati zaradi pomanjkanja zanesljivih študij o njegovem vplivu na okolje in o umestitvi v prostor. Stališču Slovenije je pritegnila tudi Evropska unija, ki je opozorila, da prvotni memorandum ni združljiv s pravnim redom Unije, zato je z njeno pomočjo nastala ministrska deklaracija.

Prvi sodčki nafte okoli leta 2011
S pomočjo ministrske deklaracije bo panevropski naftovod, ki je že tri leta na idejni stopnji, dobil jasnejše obrise in k sodelovanju pritegnil vlagatelje. Sledili bodo podpisi obvezujočih pogodb o medsebojnih obveznostih in ustanovitev razvojne družbe ter družbe upraviteljice. Gradnja naftovoda naj bi se začela leta 2009 in končala dve ali tri leta pozneje. Vrednost projekta dosega tri milijarde dolarjev.

R. S. / RTVSLO