Srbski časnik navaja, da je bilo na zadnjem sestanku v Rimu dogovorjeno, da bo memorandum o soglasju o gradnji naftovoda podpisan še letos, tudi če Slovenija k njemu ne bo pristopila. Memorandum bi namreč moral biti podpisan že marca, a je Slovenija podpis zaradi nekaterih pomislekov zadržala. Z gradnjo se strinjajo vse druge vpletene države, Romunija, Srbija, Črna gora, Hrvaška in Italija. Če se Slovenija z gradnjo ne bo strinjala, bodo države obšle Slovenijo in naftovod zgradile pod Jadranskim morjem, piše časnik, ki se sklicuje na Slobodana Sokolovića - pomočnika srbskega ministra za energijo.

Slovenija bi namreč morala do konca prihodnjega leta zagotoviti zemljišče in vsa potrebna dovoljenja za gradnjo naftovoda, a tega ni storila zaradi "načina, na katerega se pristopa k projektu". Ob tem je izrazila več varnostnih in ekoloških pomislekov. Po mnenju Slovenije bi morali na ekološko občutljivem terenu zgraditi popolnoma nov naftovod, ki pa ji ne bi prinesel večjih gospodarskih koristi.

Cenejša nafta išče pot na Zahod
1.320 kilometrov dolg naftovod bi na leto pretovoril med 45 in 96 milijoni ton surove nafte, kar bi precej znižalo njeno ceno v Italiji. Zdaj se nafta v Italijo z Vzhoda tovori skozi Bosporsko ožino, in ker je število ladij, ki jo lahko preplujejo, omejeno, je takšen način prevoza razmeroma drag.

Z naftovodom bi se zmanjšalo tudi število tankerjev, ki priplujejo v Jadransko morje. Trst je pomembna strateška točka, saj se tu začenja t. i. transalpski naftovod, ki pošilja nafto na trge srednje Evrope.