Finančni minister Franc Križanič na četrtkovi vladni tiskovni konferenci ni želel razkriti, katere deleže bi država odprodala. Pa so informacije pricurljale v javnost mimo njega. Za zdaj še delovni dokument, ki ga pripravlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), razkriva, da bi država odprodala deleže v 35 državnih družbah, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec. Največ bi zaslužili s prodajo večinskih deležev v Darsu, NLB-ju in Telekomu. Seznam odprodaje ekonomisti označujejo za dobrega, vprašanje pa je, ali se bo odprodaja tudi res zgodila.

Ponekod bi ohranili kontrolne deleže ...
V NLB-ju, NKBM-ju, Zavarovalnici Triglav, Darsu in Telekomu bo država tudi po morebitni prodaji ohranila nadzorni delež 25 odstotkov in eno delnico. Z odprodajo oziroma zmanjšanjem deležev bomo zaslužili največ okoli 4,1 milijarde evrov.
... drugje polovične ...
A vsega ne nameravamo v celoti odprodati. V Luki Koper, Hitu, Aerodromu in Adrii bomo obdržali več kot 50 odstotkov lastništva.
... ponekod se bo država povsem umaknila ...
Povsem se bomo odpovedali Gorenju, Slovenski industriji jekla, Ljubljanskim toplarnam, Savi, Heliosu, Peku in Žitu.

Polanec za radikalnejše poteze
Delovna različica odprodaje je dobra, a lahko bi bila še radikalnejša, meni ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete. Država bi lahko povsem odprodala banki NLB in NKBM ter Zavarovalnico Triglav, saj bi ohranitev nadzornih deležev prinesla samo politično vmešavanje in potencial za korupcijo, je dejal.

Bomo javni monopol menjali z zasebnim?
Prodaja je nujna, a treba je biti previden, saj nekatere naložbe polnijo državni proračun, pa meni ekonomist Rastko Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Opozoril je tudi na nevarnost menjave javnega monopola z zasebnim, kar bi lahko povzročilo gospodarsko škodo.

Seznam za Janeza Janšo
Država bi naložbe odprodala predvidoma v prihodnjih štirih letih. Seznam agencije je tako predvsem namenjen naslednji vladi, je poročala Zadravčeva in se vprašala, ali to pomeni, da agencija pravzaprav pripravlja seznam za Janeza Janšo.

Ker gre za delovno različico, je na agenciji ne želijo komentirati. Kljub temu je jasno, da se mora odprodaja državnih družb zgoditi kmalu. S tem denarjem bi namreč lahko pokrili del zunanjega dolga ali pa bi ga namenili za znanost, ki nudi podporo gospodarstvu, je sklenila novinarka TV Dnevnika.

STA in Študentski dom Korotan "na varnem"
Križanič je v četrtek razkril le, da so s seznama kandidatov za prodajo izločili Slovensko tiskovno agencijo in Študentski dom Korotan, saj sta neprofitni ustanovi ter dobiček reinvestirata v delovanje.

_________________________

KJE VSE NAJDEMO DRŽAVO?

Po podatkih AUKN-ja ima država kapitalske naložbe v spodaj navedenih podjetjih. Velja opozoriti na razliko med kapitalskimi naložbami in državnimi ustanovami, kot so bolnišnice, RTV, univerze ...

V energetiki ...
Država je kljub nedavni liberalizaciji trga ponudnikov električne energije (tega organizira državni Borzen) v sektorju izjemno navzoča.

Elektriko proizvajata Holding Slovenske elektrarne in Gen energija. Z omrežjem upravljata Elektro Slovenija in Sodo. Za razvoj in inženiring skrbi Elektrogospodarstvo, ki pa je pred dvema letoma komaj ušlo likvidaciji. Država je navzoča tudi v ogljikovodikih Nafte Lendava in v seriji rudnikov. Pet jih je sicer v zapiranju (živo srebro - Idrija, uran - Žirovski Vrh, premog - Zagorje, Senovo in Kanižarica), trboveljski pa zalaga termoelektrarno, kjer je gradnja šestega bloka še pod vprašajem. Vsa našteta energetska podjetja so v 100-odstotni državni lasti.

Prevladujoč državni delež imajo področni distributerji elektrike (Elektro Primorska, Celje, Gorenjska, Maribor ter Ljubljana, ki je pravkar uporabnike 'razveselil' s podražitvijo); pa tudi nekaj lokalnih toplotnih oskrbovalcev, kot so Energetika Črnomelj, Toplotna oskrba, ljubljanska toplarna, Ekoen manjše področje zalaga s t. i. ekološko energijo. Pozabiti pa ne gre plinskega velikana Geoplin, ki sodeluje v pogajanjih za ruski plinovod.

... prometu in zvezah ...
V popolni državni lasti so težavne Slovenske železnice, ki trenutno od vlade pričakujejo priznanje 134 milijonov evrov dolga, pomorsko okno v svet Luka Koper, avtoceste. Z Letališča Jožeta Pučnika nas ob poletu Adrie nadzorujejo državni kontrolorji zračnega prometa. Liberalizira se trg poštnih storitev, a Pošta Slovenije, ki se trenutno spopada s tožbo zaradi tragedije ob ropu v Kresnicah, ostaja 100-odstotno državna. Z informacijami naše in tuje medije zalaga STA, za telefone pa naslednik starega PTT-ja Telekom, medmrežje Telemach.

... infrastrukturi in komunali ...
Poleg petih vodnogospodarskih podjetij (Mura, Drava, Novo Mesto, istoimensko ter Soča v stečaju); Spodnjo Savo ureja Infra, hudournike PUH, Darsu je pri inženirstvu delil nasvete DCC. Snežnik skrbi za bogate zaloge lesa in gozdove, posebna družba drži roko nad Triglavskim narodnim parkom. Državna je kočevska komunala.

... financah, investicijah in svetovanju ...
Z denacionalizacijskimi zahtevki in privatizacijo se ukvarja D.S.U., naslednica Slovenske razvojne družbe. Kad se ukvarja s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, Sod pa z odškodninami, v lasti ali upravljanju pa imata precejšen nabor državnega premoženja. Za enakomernejši razvoj Pomurja skrbi Mura, Gorenjske pa BSC.

100 odstotkov države za las zgreši Slovenska investicijska banka (SID). Duhove že dolgo burita deleža v NLB-ju in NKBM-ju. Državni denar je tudi v Bavčarjevem Istrabenzu in Rimskih termah.

... gospodarstvu ...
Obutev že desetletja šiva državni Peko, delo invalidnim osebam iščejo CSS-IP in Bodočnost ter GLIN IPP. Tradicijo prastarih plavžarjev na modernejši način nadaljuje Slovenska industrija jekla, kovino predeljujejo v državnem Inkosu, Lameti, Mariborski TAM svojo agonijo nadaljuje v stečajnem postopku. Državne lovke segajo tudi do Mineralovih kamnosekov, Unionovih pivovarcev, Krkinih farmacevtov.

Za konec država ne zaostaja niti pri reji prašičev.