prineslo tudi nov, krajši delovni teden. Ta bo zdaj namesto 40 trajal 36 ur.

Za krajši delovni čas so se odločili zaradi upada naročil. Njihovi največji kupci so namreč v ZDA in na Daljnem vzhodu, gre torej za države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Zato so morali začeti tudi odpuščati, od septembra so tako odpustili desetino delavcev, torej 80 od 800.

Za prehod na krajši delovni čas so se s sindikati dogovorili decembra, krovna pogodba je že podpisana, anekse k pogodbam pa bodo zaposleni podpisali v prihodnjih dneh. Govora o krajšem, 32-urnem, delovnem času za zdaj še ni, zatrjuje izvršni direktor Franc Papež. Se pa lahko to zgodi, če bodo naročila še naprej upadala. Takrat bo verjetno treba razmišljati tudi o novih odpuščanjih.

Čakanje na pomoč države
Podjetje, ki se ukvarja predvsem z izvozom kondenzatorjev in filtrov, je do septembra odlično delalo, imeli so celo več naročil, kot bi jih lahko izpolnili, nato pa so začeli opažati padec, ta je zdaj 30-odstoten. Toda kot razlaga Papež, imajo podobne in še hujše težave tudi njihovi tekmeci, zato v Iskri Kondenzatorji računajo celo na nekatere posle propadlih podjetjij. Glede tega so že vzpostavili stike. Podjetje kljub tem načrtom pričakuje pomoč vlade.

Manj dela tudi v Iskri Avtoletektriki
Zaradi 30-odstotnega padca naročil v prvem četrtletju pa načrtujejo skrajšanje delovnega tedna tudi v Iskri Avtoletektriki. Po posameznih delih proizvodnje naj bi s 1. februarjem prešli na 36-urni delovnik, medtem ko bodo na za razvoj ključnih področjih ohranili 40-urni delovnik.

Delo v proizodnji trenutno še poteka normalno, odločitev o krajšem delovnem času pa še ni dokončna, saj pogovori s sindikati še potekajo. Kot so še sporočili, bodo v podjetju verjetno izkoristili tudi možnost subvencije države v višini 60 evrov na delavca.

V odgovor na gospodarsko krizo in manj naročil novembra in decembra v Iskri Avtoelektriki sicer niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas okoli 250 delavcem.

S. Z./E. S.