Ministri in poslanci NSi-ja so na srečanju z gospodarstveniki govorili o ukrepih zaradi epidemije covida-19. Po srečanju so sklenili vladi predlagati podaljšanje ukrepa subvencioniranega čakanja na delo za vsaj še mesec dni in popravke drugega protikoronskega zakona zaradi težav pri zagotavljanju likvidnosti.

Sorodna novica Potrjeni zakon za zagotavljanje likvidnosti in dopolnila prvega protikoronskega zakona

Tonin za popravke drugega koronazakona

"Če sta bila prvi in tretji protikoronski sveženj zelo učinkovita in dajeta dobre rezultate, imamo težave z drugim svežnjem, ki žal ne deluje in podjetjem ne pomaga z likvidnostmi sredstvi, ki jih nujno potrebujejo, zato bo NSi v vladi začela spodbujati, da se drugi sveženj čim bolj popravi in prilagodi na zamujeni čas," je v izjavi za medije po srečanju dejal predsednik stranke Matej Tonin.

Ministri so na vladi doslej že večkrat govorili o tem, da ukrep za zagotavljanje likvidnosti ne deluje, zato pripravljajo izvedbeno uredbo o poroštveni shemi. "Vendar pa bo najverjetneje zaradi tega zamujenega časa treba povečati obseg, do katerega so upravičena podjetja," je ocenil Tonin.

Šmučeva: Ohraniti mesta in nato ponoven zagon

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Sonja Šmuc je namreč o težavah pri delovanju poroštvene sheme po srečanju dodala, da mora vlada upoštevati zamudo in povečati obseg posojil, ki jih bodo podjetja lahko dobila, pa tudi poenostaviti sistem poroštvene sheme, da bo pomoč res lahko dostopna. "Gospodarstvo še vedno računa in potrebuje likvidnostna sredstva, saj so se z dosedanjimi ukrepi dobro ubranila delovna mesta, zdaj pa potrebujemo sveža sredstva za ponoven zagon," je pozvala.

Kot so povedali po srečanju s predstavniki gospodarstva, bodo v NSi-ju vladi predlagali, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša še vsaj za en mesec. "Trenutno smo še v položaju, ko bi bil ta ukrep za številne panoge nujen," je dodal.

V stranki se po njegovih besedah intenzivno pripravljajo tudi na "čas po koroni", saj velike upe polagajo v prožnejšo ureditev dela od doma. V času epidemije so se namreč pokazale številne prednosti takšne oblike dela, vendar pa je zdajšnja ureditev precej zapletena, zato je minister za delo Janez Cigler Kralj to poudaril kot eno izmed prioritet mandata.

"Vsi si želimo čim hitrejše aktivacije trga dela in gospodarstva. Ukrepa čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa sta v osnovi dobro odgovorila na potrebe gospodarstva, potrebni bi bili le manjši popravki, ki bi ta ukrepa izboljšali," je dejal Cigler Kralj.

Želi si tudi pravičnejšega sistema socialne pomoči, da bodo te deležni tisti, ki resnično ne zmorejo poskrbeti zase. "Tistim, ki so zdravi in zmožni, pa moramo pomagati, da se čim hitreje aktivirajo," je dodal. Glede predloga LMŠ-ja za uvedbo univerzalnega dohodka za tri mesece, je dejal, da ga ne pozna, vendar pa so pogovori o takšnih dodatkih trenutno zelo aktualni. "Najprej moramo definirati, kaj si pod tem pojmom predstavljamo, ter kako in s kakšnimi cilji takšne dodatke uvajamo," je dodal.

OZS za pripravo četrtega svežnja

"Če bo šlo dobro slovenskemu gospodarstvu, bo šlo dobro vsem," je po sestanku dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki je izpostavil podporo podaljšanju ukrepa subvencioniranega čakanja na delo. "Pomembno je tudi, da se nadaljuje priprava ukrepov za četrti sveženj in popravkov drugega svežnja, kar bi bistveno pomagalo podjetjem v Sloveniji," je poudaril.

Novi predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Jure Knez je dodal, da so razmere v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi državami dobre, zdaj pa je čas za skrbno načrtovanje prihodnosti. "Vsaka kriza pomeni tudi priložnost. Tisto, kar ne deluje, lahko uredimo," je poudaril.