Zavod za zaposlovanje je vloge za povračila nadomestila plač delodajalcem najprej sprejemal na podlagi zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, prvega protikoronskega zakona za blaženje posledic epidemije koronavirusne bolezni 19 in njegove novele, ki so bili v veljavi od 29. marca, 11. in 30. aprila, po izteku epidemije pa jih sprejema na podlagi tretjega protikoronskega zakona, ki je začel veljati 31. maja. Do uveljavitve tretjega protikoronskega zakona je prejel 46.009 vlog za 275.317 ljudi za čakanje na delo in 1020 vlog za 1988 ljudi za odrejeno karanteno, po njej pa 10.001 vlogo za 54.168 ljudi za čakanje na delo in 3502 vlogi za 20.556 ljudi za skrajšani delovni čas, so pojasnili na zavodu.

Delodajalci lahko po zadnji interventni zakonodaji ukrep subvencioniranja čakanja na delo uporabijo le še za ta mesec, vloga pa jim je na voljo od 3. junija. Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so upravičeni tisti, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.

Vlogo za subvencioniranje skrajšanega delovnika je medtem mogoče oddati od preteklega petka, shema pa velja za čas od 1. junija do 31. decembra. Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa lahko uveljavljajo delodajalci, ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenih mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Subvencije za zaposlene so fiksne in mesečno znašajo 112, 224, 336 oziroma 448 evrov – odvisno od tega, za koliko je skrajšan delovnik.

Državne subvencije za primer odsotnosti zaposlenih zaradi višje sile in karantene medtem niso več na voljo.