Najnovejši podatki niso spodbudni. Slovenska industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih za povprečno evropsko zaostaja že za 3 do 4 odstotne točke, je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Jereb.

Prvi ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc pravi, da se industrijska proizvodnja na ravni Evropske unije celo krepi, medtem ko pri nas upada. V katerih panogah pa je upad največji? "V proizvodnji kemijskih izdelkov, papirni industriji. Tam so padci na ravni 20 odstotkov v zadnjih osmih mesecih. Veliki padci so tudi v pohištveni industriji, okoli 12 odstotkov. Pa v proizvodnji kovin in nekovinskih mineralnih izdelkov, torej predvsem v energetsko intenzivnih dejavnostih, so padci okoli deset odstotkov," je naštel Ivanc.

Žal podatki tudi za junij ne bodo nič boljši, napoveduje. Kazalnik zaupanja med gospodarstveniki je namreč minuli mesec upadel in je bil 10 odstotkov pod dolgoletnim povprečjem. Zahtevno obdobje se bo po njegovem nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Še posebej ker naša država na področju polizdelkov spet postaja manj konkurenčna, dobavljivost podobnih in cenejših polizdelkov iz Azije se je namreč spet povečala.

Na Gospodarski zbornici vlado pozivajo, naj sprejme dva ključna ukrepa. Prvi je uvedba kapice na ceno energentov, predvsem elektrike na nižji ravni tudi za velike porabnike.
"Upoštevati je tudi treba, da določeni subjekti, ki so lani zakupili, niso bili deležni kapice tudi v primeru, da so manjši porabniki. Ta sprememba bi ublažila negativne učinke."

GZS za čimprejšnje sprejetje ukrepa čakanja na delo

Vodstvo Gospodarske zbornice je ministrstvo za delo pozvalo, naj drugi ukrep – ukrep čakanja na delo sprejme čim prej, pa je poročala novinarka Radia Slovenija Maja Derčar. Gre za ukrep, ki je veljal v času epidemije, in omogoča tako subvencije za čakanje na delo kot tudi skrajšani delovnik.

Odpovedi naročil v predelovalni industriji in velik padec proizvodnje po mnenju Mitje Gorenščka z GZS-ja kažejo na to, da ukrepi za blažitev krize niso dovolj prijeli. "Imamo kar močne pritiske naših članov, da bi pripravili ukrepe, ki bodo primerni trenutni situaciji. To pa je čakanje in skrajšan delovni čas oziroma kombinacija teh dveh," je navedel.

Sorodna novica Brezposelnih kar 14 odstotkov manj kot junija lani, marsikje primanjkuje delavcev

Podatki o zaposlenosti sicer kažejo povsem drugačne, skoraj rožnate razmere. Res pa je, da ti podatki kažejo sliko izpred več mesecev, medtem ko se gospodarska aktivnost v industriji hitro poslabšuje.

"Tak ukrep se že potrebuje. Zavedati se moramo, da če se bo trend nadaljeval, se bo v veliki meri potreba pokazala proti koncu turistične sezone, ko bo storitvena dejavnost nekoliko popustila. Kajti zdaj nam storitvena dejavnost prikriva to vrzel, ki nastaja v industriji," je zatrdil Gorenšček.

Pred dnevi pa je državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija napovedal sprejetje ukrepa, a po drugačni časovnici. "Ministrstvo bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost vzpostavilo takšno shemo v roku enega leta. K temu smo se zavezali. Pri tem se bomo zgledovali po tovrstnih shemah v tujini. Nujno moramo pri tem upoštevati smernice Evropske komisije," je poudaril Feketija.

Po neuradnih informacijah naj bi na ministrstvu pripravo sheme začeli takoj, menda po nemškem zgledu. Nemčija je v primeru šokov na ponudbeni strani podpirala delovna mesta s shemo, ki je veljala do konca junija. Po njej je država nadomestila vsaj 60 odstotkov izpada neto plače delavca, ki je bil prisiljen v krajši delovni čas. Vlada in delodajalci se bodo vzporedno pogajali tudi o ustanovitvi paritetnih skladov, ki jih poznajo na zahodu. Gre za sklade, v katere bi delodajalci vplačevali zavarovalne premije za primere šokov, odpravnin, podrobnosti še niso znane.