Kot so zapisali v razpisni dokumentaciji, je zgradnja dostopnih cest nujen pogoj za začetek gradnje novega tira. Predvidena trasa med drugim poteka prek Kraškega roba, ki ga bo prečkala z več predori, večina portalov predorov pa bo v strmih, ozkih in težko dostopnih grapah na redko poseljenem območju s slabo lokalno cestno infrastrukturo.

Ceste bodo asfaltne in morajo biti tako zgrajene do začetka izvajanja del pri gradnji predorov in večjih premostitvenih objektov. V času gradnje železnice se bodo uporabljale za dostop do gradbišč predorov, viaduktov, mostov ter trase samega tira, po zgradnji drugega tira pa bodo ustrezno urejene in bodo namenjene dostopu do portalov predorov in vodohranov za potrebe vzdrževanja, v primeru nesreče na drugem tiru bodo intervencijske poti za potrebe reševanja iz predorov, obenem pa bodo namenjene lokalnemu prebivalstvu za dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih bo drugi tir prekinil. Del ene od dostopnih cest bo urejen v kolesarsko stezo, ki poteka po opuščeni železniški progi Kozina—Trst, navajajo v razpisu.

Izvajalci se lahko na razpis prijavijo do 10. oktobra, ko bo v prostorih direkcije v Mariboru tudi javno odpiranje ponudb. Izbrani izvajalec bo moral ceste zgraditi v 12 mesecih od uvedbe v delo.

Projekt naj bi stal 20 milijonov evrov
Projekt bo sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (Cef). Po neuradnih informacijah naj bi dela stala okoli 20 milijonov evrov.

Gre za razpis za prva dela v okviru projekta, o katerem bo čez manj kot mesec dni potekal referendum. Volivci bodo 24. septembra odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon o drugem tiru, ki med drugim opredeljuje gradnjo, financiranje in upravljanje s to železniško povezavo. Pobudnik referenduma Vili Kovačič meni, da projekt, kot ga je pripravila vlada, ni ustrezen in da se da drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje.