V Celju so se rotarijci dotaknili podnebnih sprememb in rabe energije ter slovenske zaveze do EU-ja o zmanjšanju izpustov za 50 odstotkov do leta 2055 glede na leto 1986. Kajfež Bogatajeva je dodala, da je rešitev težav v obliki obnovljivih virov navaden mit, do leta 2030 pa se bo svetovno povpraševanje po energiji in hrani povečalo za polovico, po vodi pa za tretjino.

Vsak prebivalec Slovenije letno proizvede 11,3 tone ogljikovega dioksida s tem, ko vsakodnevno za bivanje in delovanje "pokuri" 113 kilovatnih ur energije. "To je še vedno manj kot Anglež, ki porabi 125 kilovatnih ur energije, ali Američan z 250 kilovatnimi urami energije. A tudi če bi z ukrepi učinkovite rabe energije porabo na Slovenca zmanjšali za tretjino, tega ni mogoče zadovoljiti z jedrsko in obnovljivimi viri energije," je dejala Kajfež Bogatajeva.

Problematična živinoreja
V diskusiji se je oglasil tudi direktor podjetja Energotech Peter Novak, ki ni bil tako pesimističen, dejal je, da v svetu zaradi izpustov nastane le 65 odstotkov vseh toplogrednih izpustov, preostalo so izpusti rastlinstva in živalstva. Če bi hoteli izpuste zmanjšati za 85 odstotkov, bi morali prestrukturirati tudi kmetijstvo, zlasti živinorejo, je opozoril.

Spodbudno je, tako Novak, da se intenzivnost rabe energije v Sloveniji in EU-ju znižuje in se Evropa bliža ničelni rasti porabe. Manj znano je, da sta v EU-ju energijsko najučinkovitejša Luksemburg in Slovenija, dodaja.

Krška elektrarna se bo ustavila 2043, šoštanjska termoelektrarna pa leta 2055. "Oboje nam omogoča stabilno preskrbo in postopen prehod na nove vire. Šesti blok šoštanjske termoelektrarne zdaj ni ekonomičen, a to se bo povsem spremenilo že leta 2022, ko bo Nemčija zaustavila svoje jedrske elektrarne," navaja Novak.

Slovenski energetski koncept
Nastajajoči energetski koncept Slovenije marsičesa ne upošteva, sta se strinjala tako Novak kot Kajfež Bogatajeva, saj ne upošteva starajočega se prebivalstva, ki bo porabilo vedno manj energije. Spreminjajo se tudi življenjske navade prebivalstva, kot je gradnja energetsko samozadostnih stavb, kar bo dodatno zmanjšalo porabo energije.

Slovenska industrija bo sicer potrebovala več energije zaradi nujne robotizacije, a to bi bilo mogoče zadovoljiti s čistejšimi viri. Zaveze do EU-ja, da bomo do leta 2050 izpuste ogljikovega dioksida glede na leto 1986 zmanjšali za polovico, niso nedosegljive, sta izpostavila.