Ker gre za ameriško gospodarstvo, ki je še vedno prvo na svetu, zato posredno vpliva na svetovna gospodarska gibanja, je bilo zanimanje za odločitev ameriških finančnih oblasti veliko. Ključna obrestna mera ostaja med 0 in 0,25 odstotka, po takšni obrestni meri si ameriške banke med seboj posojajo denar. Banka obrestnih mer ni dvignila že devet let.

Odločitev tako imenovanega odbora za odprti trg ameriške centralne banke ni bila sprejeta soglasno. Proti je bil član Jeffrey Lacker, ki je želel povišanje ključne obrestne mere za 0,25 odstotka.

Odločitev o nespremembi obrestne mere si strokovnjaki razlagajo kot posledico zaskrbljenosti zaradi upočasnitve kitajske gospodarske rasti. Odbor je sporočil, da se ameriška gospodarska dejavnost še naprej povečuje, poraba gospodinjstev in naložbe zmerno rastejo, stanovanjski sektor se še naprej izboljšuje pa tudi trg delovne sile: izvoz je šibkejši, inflacija pa ostaja nizka, deloma zaradi nižjih cen energije.

V nasprotju z Lackerjem so drugi člani odbora mnenja, da je zdajšnja obrestna mera ustrezna. Kako bo naprej, bo odvisno od razvoja dogodkov na trgu delovne sile, inflacije, inflacijskih pričakovanj in razmer na svetovnih gospodarskih in finančnih trgih.