Z zahtevami slovenske obrti in podjetništva Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) od leta 1991 opozarja na zakone, predpise in administrativne ovire, ki obrtnikom in podjetnikom otežujejo poslovanje, in pripravlja predloge za rešitve. Premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi so jih predstavili na 18. Forumu obrti in podjetništva v Ljubljani. V prvem delu foruma je potekal pogovor s predsednikom vlade, v drugem pa so se predsednik državnega sveta in ministri pogovarjali o predlogih in rešitvah za lažje poslovanje.

Kot je na 18. Forumu obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dejal Golob, je dialog vlade z obrtniki in podjetniki dober, a ga želijo v prihodnjih mesecih še izboljšati.

Kot eno najbolj akutnih težav je izpostavil pomanjkanje delovne sile. To je po njegovih besedah sicer hkrati tudi dobra novica, saj kaže na vitalnost gospodarstva, a nedvomno zahteva takojšnje ukrepanje. "Pri tem smo vlada in gospodarstvo na istem bregu. Verjamem, da bomo v prihodnjih tednih in mesecih našli rešitve, ki bodo pomagale vsem. Gospodarstvo bo čim prej prišlo do kvalificirane delovne sile, država pa bo iz tega naslova pridobivala sredstva za krepitev javnih storitev," je dejal.

Pomanjkanje delovne sile je po njegovih besedah tudi odlično izhodišče za prestrukturiranje gospodarstva z opuščanjem programov, ki nimajo prihodnosti. "Vztrajanje pri teh programih v takšnih razmerah je namreč neumnost," je dejal. Ob tem je izpostavil sredstva, ki so podjetjem na voljo za inovacije in razvoj.

Glede izobraževalnega sistema se je strinjal, da je treba okrepiti promocijo deficitarnih poklicev. "Bodočega krovca bi morali predstavljati kot bodočega podjetnika. To je pravo sporočilo, ki bo tudi mlade bolj pritegnilo," je prepričan.

Na pozive gospodarstva k izboljšanju prometne infrastrukture je odgovoril, da gre za dolgotrajne postopke, katerih dinamika ni odvisna od vsakokratne vlade. Za tretjo razvojno os je denar zagotovljen, a se zapleta pri postopkih za pridobivanje dovoljenj, je opozoril.

Iz obrtniških in podjetniških vrst je slišati tudi pomisleke glede regulacije delovnega časa. Premier se je strinjal, da gre za kompleksno področje, ki ga ni mogoče urediti brez širokega dialoga. Že znotraj enega podjetja je namreč težko uvesti enoten sistem, kaj šele na ravni celotne države, je poudaril.

Obrtniki in podjetniki so letošnje zahteve razdelili v pet sklopov. To so davčni sistem, trg dela, zdravstveni sistem, izobraževalni sistem, digitalizacija in znanje za zeleni prehod ter podporno okolje in odprava administrativnih ovir.

"Obrtniki smo realni in se zavedamo, da vlada vseh 125 zahtev ne more izpolniti. Pričakujemo pa, da bo izpolnila vsaj najpomembnejše," je poudaril predsednik OZS-ja Blaž Cvar. Tudi sami si želijo še bolj poglobljen dialog z vlado, zato jih veseli, da jim je ta pripravljena prisluhniti, je dejal. Golobovo napoved, da vlada ne bo obljubljala, temveč predstavljala rezultate, je pozdravil. "Želimo primeren dialog, v katerem bomo lahko poiskali prave rešitve," je poudaril.

Na panelu z ministri očitki, da država krepi javni sektor

Obrtniki in podjetniki so o svojih pričakovanjih in načrtih vlade razpravljali tudi z ministri za delo Luko Mescem, za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik ter državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevžem Frangežem.

Med drugim jih je zanimalo, kaj lahko pričakujejo na področju evidentiranja delovnega časa. Mesec je poudaril, da posodobljena zakonodaja obvezne elektronske evidence uvaja le za kršilce. Na opozorilo, da Slovenija v resnici nima osemurnega delovnika, temveč ta zaradi plačanega odmora za malico traja sedem ur in pol, pa je odgovoril, da je mogoče predlagati spremembe te ureditve.

Ajanović Hovnik je morala med drugim odgovarjati na očitke, da država krepi javni sektor, medtem ko se podjetja spopadajo z vse težjimi poslovnimi pogoji. Kot je dejala, brez izboljšanja pogojev delovanja javnega sektorja ta ne bo mogel privabljati novih kadrov, brez česar pa se ne bo mogla povečati njegova učinkovitost.

Glede odpravljanja administrativnih ovir je poudarila, da je predpogoj za to sprejemanje boljše zakonodaje. "Zakonodaje, ki je usklajena, vključuje vse deležnike in predvideva ponovni pregled učinkov po določenem obdobju izvajanja," je dejala.

Stojmenova Duh je podjetnikom zagotovila več podpore pri digitalizaciji poslovanja, Frangež pa nadaljnji posluh gospodarskega ministrstva. Generalni direktor OZS-ja Danijel Lamperger je ob tem poudaril, da so v zbornici s sodelovanjem z gospodarskim ministrstvom zelo zadovoljni.

Med ključnimi zahtevami obrtnikov so letos na davčnem področju sprememba dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, uvedba znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja in zvišanje praga za vstop v sistem davka na dodano vrednost (DDV) na 100.000 evrov. Med njimi so tudi uvedba nižje stopnje DDV-ja za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela in za izdelke domače in umetnostne obrti ter znižanje stopnje DDV-ja pri gostinskih storitvah. Prav tako nasprotujejo morebitnim novim obdavčitvam nepremičnin in premoženja, prizadevajo pa si za uvedbo naložbenih olajšav za vlaganja v nepremičnine za poslovno rabo.

Glede trga dela se med drugim zavzemajo za reorganizacijo postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj za hitrejše zaposlovanje tujega delavca, določitev novega odpovednega razloga oziroma redefinicijo odpovednega razloga, spremembo nove ureditve vodenja evidenc delovnega časa, možnost prejemanja polne pokojnine in nadaljevanja dejavnosti ter spremembo pri ureditvi upokojevanja, ki bi omogočala dogovor glede nadaljnje zaposlitve ob izpolnjevanju pogojev.

Zdravstveni sistem mora biti po mnenju obrtnikov in podjetnikov učinkovit z aktivno vlogo delodajalcev pri upravljanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in brez dodatnih obremenitev delodajalcev s prispevki. Zavzemajo se za drugačno ureditev regresnih zahtevkov zavodov do delodajalcev v primeru nesreče pri delu, ZZZS pa naj po njihovih besedah sam obračuna in izplačuje denarno nadomestilo neposredno zavarovancu.

Na področju izobraževanja in digitalizacije se zavzemajo za sistemski, celovit in nacionalno koordiniran pristop k promociji poklicev ter vključitev vseh deležnikov v kampanjo promocije obrtnih poklicev. Želijo učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja, ki bo s spremenjenimi standardi prilagojen potrebam gospodarstva, podjetništva in obrti. Prav tako pozivajo k reorganizaciji programov izobraževanja odraslih, brezposelnih in zaposlenih z namenom pridobitve digitalnih veščin ter k zagotovitvi sredstev za sofinanciranje mojstrskih izpitov.

Prepričani so, da bi morala država prav tako storiti več za finančno pomoč prevzemnikom družinskih podjetij in odpravo administrativnih ovir pri čezmejnem izvajanju storitev.

Zavzemajo se za uvedbo posebne davčne obravnave napotenih delavcev, hitrejšo pridobitev soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor, plačilo enotnega zneska nadomestila za avtorske pravice za vse kolektivne organizacije z eno položnico ter sistemsko financiranje reprezentativnih zbornic.