Slovenija je vse od ciprskega gospodarskega zloma pod drobnogledom svetovnih medijev, ki neprestano namigujejo, da bo prav ona naslednja država evrskega območja, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč. Pa čeprav državni uradniki, ki se ukvarjajo s financami, ves čas zatrjujejo, da ni tako.

Za dodatno "promocijo" Slovenije v gospodarskih sferah je prejšnji teden poskrbela raziskava mednarodne revizorske hiše Ernst & Young, kjer je Slovenija po korupciji v gospodarstvu pristala na prvem mestu med 36 državami.

Okrog 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev je podkupovanje označilo za pogosto prakso v poslovnem svetu. Po objavi raziskave so se sicer pojavile številne ocene, da gre za pretiravanje, ki je plod trenutnih razmer v Sloveniji. Toda vseeno je nastala neka splošna ocena, da je korupcija v gospodarstvu vsekakor močno prisotna.

Kako jo preprečiti oziroma kako se najbolj učinkovito bojevati proti njej, smo vprašali morebiti najbolj pristojne za tovrstne ukrepe, protikorupcijsko komisijo in različna gospodarska združenja.

Nosilci oblasti bi se morali obnašati odgovorneje
Na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pojasnjujejo, da so pred kratkim predstavili Raziskavo o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v Republiki Sloveniji, v kateri so anketirani menedžerji podali podobno slabe ocene o korupciji.

Raziskavo Ernst & Younga pa težko komentirajo, ker pač ne poznajo metodologije ter drugih okoliščin. "Je pa dejstvo, da se bodo nosilci oblasti do tega vprašanja morali začeli obnašati odgovorneje – tudi s sprejetjem ustreznih zakonodajnih in institucionalnih ukrepov (krepitev, usposobljenost, financiranje organov), h katerim komisija poziva že dalj časa," pravijo na KPK-ju.

Ničelna stopnja tolerance pri korupciji
"Po letih zamahovanja z roko, češ da v Sloveniji nimamo problemov s korupcijo, smo zdaj obrnili ploščo v drugo skrajnost in sami sebe prikazujemo kot najbolj koruptivno državo na svetu," opozarja izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc, ki meni, da so bili anketirani slovenski menedžerji v svojih izjavah preveč črnogledi.

"Za spopad s korupcijo moramo uvesti ničelno stopnjo tolerance – tako na osebni kot sistemski ravni. Začeti je treba pri vzpostavljanju pravnega reda. Zakoni morajo biti spisani tako dobro, da so življenjski – kar zdaj niso -, a da hkrati jasno določajo, kaj je korektno ravnanje in kaj ni. Vire korupcije, kot je sistem javnega naročanja in vpletanje politike v gospodarstvo, je treba odpraviti. Organi pregona morajo svoje delo opravljati mnogo učinkoviteje kot doslej, sodstvo naj na svoj piedestal postavi duh zakona, ne črko in zakonske procedure," je glede boja proti korupciji povedala Šmučeva.

"Menedžerje, ki poslujejo neetično, pa četudi ne tudi nezakonito, naj nadzorni sveti razrešijo in pošljejo sporočilo, da je poštenost vrednota, od katere ne odstopajo. Konec koncev se to splača - dokazno je, da so podjetja, ki delujejo etično, tudi uspešnejša in konkurenčnejša. Na vseh nas pa je, da ne dopuščamo, da se neetične prakse izvajajo. Znotraj podjetij in kot državljani se moramo zavzemati za korektne in poštene odnose. To moramo zahtevati od sebe, od vodilnih in od politikov. Da se zlo razraste, je dovolj, da dobri ljudje ne storijo ničesar, pravi stara modrost," še dodaja izvršna direktorica združenja Manager.

Siva ekonomija in korupcija sta močno povezani
V Obrtni zbornici (OZS) opozarjajo na to, da se na vseh mednarodnih raziskavah o sivi ekonomiji vedno vzporedno raziskuje tudi korupcija, ker sta ti dve področji povezani. Zato menijo, da če bomo želeli zmanjšati korupcijo, bo treba sočasno sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije.

"V Sloveniji je največ korupcije v poslovnih odnosih gospodarstva z državo. Dejstvo je, da je v Sloveniji država (vključno z lokalnimi skupnostmi - občinami) največji investitor. Odgovornost za ravnanje z investicijskimi sredstvi je v gospodarstvu zagotovljena s profitnim motivom, v javnem sektorju pa zamegljena z "javnim interesom" in z nepregledno regulativo," še dodajo na OZS.

Sprejetje etičnih ravnanj v korporativni kulturi
"Najpomembnejše je, da se družbe same in njeni menedžerji odločijo za projekte za spremembo korporativne kulture, ki spodbujajo etična ravnanja in dajejo primerna orodja za sankcioniranje korupcije. Na državni ravni pa bi zagotovo najbolj pomagala povečanje hitrosti sodnih primerov in večja učinkovitost organov pregona in sodstva na področju gospodarskega kriminala. V sistem šolstva in vzgoje bo treba vpeljati programe, ki učijo spodbujanja etičnosti ravnanj posameznikov na vseh ravneh družbe in predvsem s tem povezano pozitivno samopodobo," pa o najpomembnejših ukrepih za znižanje stopnje korupcije v gospodarstvu meni generalna sekretarka Združenja nadzornikov Irena Prijović.

Izsledki omenjene raziskave so po njenem mnenju skrb vzbujajoči, vendar so posledica tako osebnih izkušenj kot percepcije, kaj si mislimo sami o drugih. Zato moramo v zvezi s tem kot družba narediti pomembne korake za spremembo takšnega stanja. Vse to pa se po njenem mnenju začne tako v civilni družbi kot v različnih iniciativah. Ljubljanska ekonomska fakulteta v Ljubljani je zato povabila številne partnerje k oblikovanju smernic za korporativno integriteto za Slovenijo po načelih OECD-ja.

Pravna država mora biti temelj gospodarstva
Na Gospodarski zbornici GZS pravijo, da zavedajo problematike korupcije in klientelizma, ki prežema slovensko državo, družbo in gospodarstvo. Zato so v Agendi 46+ pravno državo med svojimi zahtevami do vlade, vključno s konkretnimi predlogi, kaj je treba storiti, postavili na prvo mesto. Navsezadnje mora biti pravna država temelj tržnega gospodarstva.

"Zakonov za to imamo že zdaj dovolj, šibka točka pa je njihovo izvajanje. Ta omogoča, da se kultura nespoštovanja zakonov širi. Seveda pa k temu prispeva tudi premajhen nadzor oblasti nad vzvodi moči, tako političnimi kot gospodarskimi. GZS zato opozarja na nujnost uveljavitve učinkovitejšega sistema pravnega in sodnega varstva, z bolj neodvisnim delovanjem sodstva," o tem, kako se lotiti korupcije v Sloveniji, še razmišljajo na GZS-ju.