Nova spodnja meja kreditne sposobnosti po novem temelji na minimalnih življenjskih stroških. Te za ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti vsakih šest let izračuna Inštitut za ekonomska raziskovanja. Znesek bodo v Banki Slovenije po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki.

Od danes dalje torej glede na trenutne minimalne življenjske stroške znesek minimalne kreditne sposobnosti znaša 745 evrov. Do zdaj je bil pri 915 evrih.

Če potrošnik preživlja družinskega člana, mu mora po plačilu mesečnih obveznosti še naprej ostati na računu tudi znesek za vzdrževane družinske člane.

Omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca je medtem po novem postavljena v višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka. Pri izračunu letnega dohodka potrošnika se bodo po novem upoštevali tudi otroški dodatki in nekateri drugi socialnovarstveni prejemki.

Znižan je medtem odstotek dovoljenih preseganj omejitve razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom, in sicer z desetih odstotkov na tri odstotke.

Po izračunih Banke Slovenije, predstavljenih na začetku junija, se bo pri potencialnih kreditojemalcih z nizkimi dohodki kreditna sposobnost s temi ukrepi povečala, medtem ko za tiste z višjimi dohodki sprememb praktično ne bo. Maksimalna anuiteta bo za tistega z neto dohodkom 878 evrov znašala 133 evrov, za tiste z od 1000 do 1500 evrov pa bo približno 170 evrov. Razlike za tiste, ki imajo več kot 1800 evrov mesečnih dohodkov, praktično ne bo.

Izračuni Banke Slovenije ob tem kažejo, da se bo maksimalna anuiteta za par z neto dohodkom v višini neto povprečne plače in z enim otrokom lahko dvignila s sedanjih 531 evrov na 898 evrov, za par z dvema otrokoma z 257 evrov na 678 evrov, za par s tremi otroki na 521 evrov, za enostarševsko družino z enim otrokom pa s 45 evrov na 262 evrov.

Po ocenah Banke Slovenije ta ukrep ne bo občutno povečal povpraševanja po posojilih, saj je kreditojemalcev z zelo nizkimi dohodki razmeroma malo. "Mi pa jim dajemo to možnost," je junija dejal viceguverner Primož Dolenc. Podobno je pred dnevi povedal tudi prvi mož NLB-ja Blaž Brodnjak, ki je bil eden najglasnejših zagovornikov rahljanja regulatornih omejitev kreditiranja.

Nova blažja pravila je Banki Slovenije sicer omogočila tudi marca sprejeta novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se je potrošnikom zagotovila večja dostopnost do posojil. Bančnemu nadzorniku je namreč omogočila, da makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določa neodvisno od vsakokratne spremembe minimalne plače.

Predtem je bila vezana na zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače.